Projekt VAZ je prejel priznanje Prometej 2020

Projekt VAZ je prejel priznanje Prometej 2020

SEM, 22. februar ― Projekt VZHODNOAZIJSKE ZBIRKE V SLOVENIJI: Vpetost slovenskega prostora v globalno izmenjavo predmetov in idej z Vzhodno Azijo, ki ga vodi Oddelek za azijske študije, FF, Univerza v Ljubljani, je prejel nacionalno priznanje Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju za leto 2020, in sicer za oživitev vzhodnoazijskega materiala v Sloveniji in njegovo predstavitev slovenski javnosti. Gre za priznanje, ki ga Slovenska znanstvena fundacija podeljuje posameznikom, skupinam državljanov ali (in) organizacijam za kakovostno, pomembno in učinkovito komuniciranje znanosti določeni ali splošni javnosti na Slovenskem. Partnerski organizaciji projekta VAZ sta Slovenski etnografski muzej in Znanstveno raziskovalno središče Koper, pri projektu pa sodelujejo tudi Narodni muzej Slovenije, Pokrajinski muzej Celje in Pomorski muzej Sergej Mašera Piran. V okviru projekta Vzhodno azijske zbirke v Sloveniji raziskovalci celostno in sistematično obravnavajo pet zbirk vzhodnoazijskega porekla, ki se nahajajo v različnih slovenskih muzejih: Skuškova zbirka (Slovenski etnografski muzej), Zbirka Alme Karlin (Pokrajinski muzej Celje), Zbirka predmetov iz Azije in Južne Amerike (Pokrajinski muzej Celje), Zbirka vzhodnoazijske keramike (Narodni muzej Slovenije) ter Zbirka Ivana Koršiča (Pomorski muzej Sergeja Mašera, Piran). Pri rezultatih projekta gre izpostaviti novo izdelano podatkovno bazo vzhodnoazijskih predmetov v slovenskih muzejih na domeni www.vazcollections.si. Ta združuje javnosti nedostopne zbirke iz depojev več slovenskih muzejev, pri čemer je vsak predmet strokovno in celostno predstavljen, opremljen s fotografijo, datacijo in drugimi ključnimi podatki. ISKRENE ČESTITKE! Več na https://vazcollections.si/projekt-vaz-prejel-priznanje-prometej-2020/  
Objava petih vicev enainšestdesetega izbora

Objava petih vicev enainšestdesetega izbora

SEM, 19. februar ― Uredniški odbor je izbral enainšestdeseti niz najboljših vicev, ki jih zbiramo v okviru našega poziva: Teorija zarote. Mario Galunič je videl v prihodnost. Oddaje ki jih je vodil: ZOOM, Spet doma. Velik nos ni izgovor za nenošenje maske! Jaz tudi nosim gate... Letos pust odpade zaradi mask. Kad dobiješ rusku vakcinu kažu dobio si Putina. Kad dobiješ Pfizer kažu primio si Bajdena. Kad dobiješ Astrazeneca kažu primio si Makrona. Ako Austrijanci počnu da prave vakcinu ... (Prevod: Ko dobiš rusko cepivo, pravijo, da si dobil Putina. Ko dobiš Pfizerja, pravijo, da si dobil Bidna. Ko dobiš Astrazeneco, pravijo, da si dobil Macrona. Če bodo začeli cepivo izdelovati Avstrijci...) Naučnici su ustanovili, da vakcina najviše pomaže onima, koji je prodaju. (Prevod: Znanstveniki so ugotovili, da cepivo najbolj pomaga tistim, ki ga prodajajo.) Seznam vseh izbranih vicev
Cikel pogovorov o rasizmu je objavljen na našem video kanalu

Cikel pogovorov o rasizmu je objavljen na našem video kanalu

SEM, 16. februar ― V sklopu evropskega projekta Taking Care – Etnografski in muzeji svetovnih kultur kot prostori skrbi smo pripravili cikel pogovorov o rasizmu, s katerim smo želeli nasloviti vprašanje vloge znanosti, muzejev, medijev in izobraževanja pri vzpostavljanju in krepitvi rasističnih idej, predvsem pa poudariti njihovo vlogo pri protirasističnem delovanju in spodbujanju solidarnosti, pravičnosti in enakosti. Pogovori so potekali preko spletne platforme Zoom med 9. in 11. februarjem med 11.00 in 12.00. S sogovorniki se je pogovarjala kustosinja Tina Palaić, koordinatorka projekta Taking Care v Slovenskem etnografskem muzeju. Rajko Muršič je v pogovoru o rasizmu v znanosti zatrdil, da »v človeku ni nič naravnega, kar nas vodi k rasizmu. Mi smo naturalizirali razlike, ki jih je vzpostavila zahodna civilizacija s svojim osvajalnim pohodom po svetu in vsiljujemo rasne predstave drugim«. Skupaj s koncepcijami spola in razreda gre pri rasi torej za umetno klasifikacijo, ki s sklicevanjem na biološko podlago odvrača pozornost z resnično pomembnih dejavnikov družbene nepravičnosti. Kot pravi Jonathan Marks (2019: 74), so rasne zadeve socialno-politično-ekonomske in ne biološke. Neenakost in obstoječe družbene hierarhije, ki odslikavajo razumevanje rase, spola in razreda, so posledica zgodovinskih, političnih in ekonomskih sil. Rešitev je samo v prizadevanju za socialno pravičnost. Muzeji hranijo materialno in nesnovno dediščino, ki osvetljuje našo preteklost. Aleksandra Berberih-Slana je v pogovoru o muzejih kot možnih prostorih preseganja rasizmov poudarila, da je med nalogami muzejev tudi uporaba dediščine in zgodovine »kot orodja v boju proti diskriminaciji«. Med to sodijo tudi aktivnosti, ki izzivajo obstoječe diskurze in prakse, ki podpirajo rasizem v vseh oblikah. Vlogo muzejev pri ozaveščanju in izobraževanju javnosti v smislu bolj celostnega razumevanja družbene realnosti je poudaril Ralf Čeplak Mencin, ki pa je opozoril tudi na potrebo po naslavljanju delovanja m
Objava petih vicev šestdesetega izbora

Objava petih vicev šestdesetega izbora

SEM, 12. februar ― Uredniški odbor je izbral devetinpetdeseti niz najboljših vicev, ki jih zbiramo v okviru našega poziva: So nosili šolske torbe pred šole, evo v torek se odprejo... Kaj če bi probali nosit flaše pred GOSTILNE? Najnovejši ukrep vlade: Za čakanje v vrsti za testiranje je obvezen negativni test. Ko brez miru okrog divjam, prjatli vprašajo me: A nisi ti v karanteni? Samo Chuck Norris in Počivalškov Zdravc lahko spijeta vodo iz špricarja. Those who think that the COVID-19 vaccine will modify their DNA should see it as an opportunity. (Prevod: Tisti, ki mislijo, da jim bo cepivo proti COVID-19 spremenilo DNK, bi to morali videti kot priložnost.) Seznam vseh izbranih vicev    
Objava petih vicev devetinpetdesetega izbora

Objava petih vicev devetinpetdesetega izbora

SEM, 5. februar ― Uredniški odbor je izbral devetinpetdeseti niz najboljših vicev, ki jih zbiramo v okviru našega poziva: Kako prepoznaš človeka, ki je okužen z angleškim virusom? Pela se po levi strani. Tko pogrešam koncerte, da bi šel še Damjana Murka poslušat. Sine što ne ideš u školu? Ne mogu da nadjem daljinski. (Prevod: Sin, zakaj ne greš v šolo? Ne najdem daljinca.)  Draga vlada, lahko bi tudi gostilne odprli za prvo triado (od 30 do 50 let)! Če bo v ponedeljek šola, bomo zagotovo vedeli v torek. Seznam vseh izbranih vicev    
SEM bo za Slovenski kulturni praznik pustno obarvan

SEM bo za Slovenski kulturni praznik pustno obarvan

SEM, 4. februar ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej                         Ljubljana, 3. februar 2021 Slovenski etnografski muzeju že tretje leto zapored ob Slovenskem kulturnem prazniku in v predpustnem času na ogled postavlja pustne like, katerih oprave je muzej odkupil v preteklem letu za svojo zbirko. Letos na priložnostni razstavi predstavlja pustne like iz Haloz. Razstava Pustni Orači Okič: Z oranjem do dobre letine bo v SEM na ogled med 8. februarjem in 1. marcem 2021. Virtualno odprtje razstave bo v ponedeljek, 8. februarja 2021, ob 11.00 in bo na ogled na spletni strani SEM in preko YouTube kanala SEM: https://www.etno-muzej.si/sl/dogodki/pustni-oraci-okic-z-oranjem-do-dobre-letine-spletno-odprtje. Rezen tega bo muzej na svoji Facebook strani 13. in 20. februarja 2021 objavil dve javljanji iz Haloz z Orači Okič.   O razstavi Pustni orači imajo v Sloveniji dolgo tradicijo, pustno oranje pa je razširjeno tudi drugod po Evropi. V Sloveniji se ob pustu pojavljajo na območju Slovenskih goric, Haloz, Ptujskega in Dravskega polja ter obronkih Pohorja. V dneh med pustno soboto in pustnim torkom hodijo od hiše do hiše. Skupino največkrat sestavljajo pokač, pobirač ali baba, en ali dva para konjičev ali kujekov, plužar, nekaj kurentov ali korantov in muzikant. Na dvorišču pred hišo zaorjejo simbolično brazdo in za debelo repo (dobro letino) posejejo seme, domačini pa jih pogostijo in obdarijo. Pustna skupina oračev Okič, ki so predstavljeni v SEM, je kot društvo začela delovati leta 1993. Še posebej so prepoznavni po likih korantov, izdelanih nekoliko drugače. Medtem ko so v večini drugih skupin korantije izdelane iz ovčjega kožuha, so v Okiču na podlagi slikovnega vira iz 60. let 20. stoletja v 90. letih rekonstruirali korantijo iz zajčjega kožuha, leta 1998 pa so na podlagi stare korantije iz druge svetovne vojne lik koranta izdelali iz kozjih kož. Etnografsko društvo Orači Okič je bilo 25. aprila 2012 v Registru nesnovne kulturne dediščine kot prvi nosilec
Objava petih vicev oseminpetdesetega izbora

Objava petih vicev oseminpetdesetega izbora

SEM, 29. januar ― Uredniški odbor je izbral šestinpetdeseti niz najboljših vicev, ki jih zbiramo v okviru našega poziva: Ne da se hvalim ampak letos še nisem bil v gostilni! Še malo, pa bo imela moja maska za enkratno uporabo 1. rojstni dan. Človek se kar naveže. U sloveniju stigao engleski soj virusa, a mi u Bosni ko prava sirotinja i dalje furamo onaj kineski. (Prevod: V Slovenijo je prišel angleški sev, mi v Bosni pa kot pravi reveži še naprej furamo kitajskega.) Angleški sev virusa je že pri nas! Včeraj sem videl nekoga, ki je peljal od sosedove zidanice proti domu po levi strani ... Today's work from home tip: blowing on the wine in the mug will help convince your zoom meeting that your tea is hot. (Prevod: Današnji nasvet za delo od doma: Pihanje vina v skodelici bo udeležence Zoom sestanka prepričalo, da je čaj vroč.) Seznam vseh izbranih vicev  
Cikel pogovorov o rasizmu

Cikel pogovorov o rasizmu

SEM, 27. januar ― Slovenski etnografski muzej je muzej "o ljudeh, za ljudi", je kulturno stičišče in srečevališče, prostor dialoga in izmenjav med različnimi kulturami. V muzeju smo doslej s številnimi razstavami, projekti in dogodki prispevali k medkulturnemu razumevanju in strpnosti. S temi prizadevanji nadaljujemo v evropskem projektu Taking Care – Ethnographic and World Cultures Museums as Spaces of Care (Etnografski in muzeji svetovnih kultur kot prostori skrbi), v katerem si skupaj z dvanajstimi evropskimi etnografskimi muzeji in muzeji svetovnih kultur prizadevamo za krepitev vloge muzeja kot prostora skrbi za planet in pravičnejšo prihodnost vseh ljudi. V sklopu projekta smo pripravili cikel pogovorov o rasizmu, s katerim želimo nasloviti vprašanje vloge znanosti, muzejev, medijev in izobraževanja pri vzpostavljanju in krepitvi rasističnih idej, predvsem pa poudariti njihovo vlogo pri protirasističnem delovanju in spodbujanju solidarnosti, pravičnosti in enakosti. Pogovori bodo potekali preko spletne platforme Zoom med 9. in 11. februarjem med 11.00 in 12.00. S sogovorniki se bo pogovarjala kustosinja Tina Palaić, koordinatorka projekta Taking Care v Slovenskem etnografskem muzeju. Povezavo do dogodka najdete pri vsakem posameznem dogodku. Je znanost rasistična?, spletni dogodek Torek, 9. februar 2021 ob 11.00 Spletna povezava: Platforma Zoom – ID: 967 4218 6534, geslo: 504733 https://zoom.us/j/96742186534?pwd=cHdlR2FtVHJPREk1aU9WWFNSczRBUT09 So muzeji (lahko) prostori preseganja rasizmov?, spletni dogodek Sreda, 10. februar 2021 ob 11.00 Spletna povezava: Platforma Zoom – ID: 938 7811 7571, geslo: 124404 https://zoom.us/j/93878117571?pwd=QWVEbmkrVzRmUUdmNlEvcDNEWUZHQT09 Rasizem v medijih in izobraževalnem sistemu, spletni dogodek Četrtek, 11. februar 2021 ob 11.00 Spletna povezava: platforma Zoom – ID: 992 8001 0978, geslo: 949991 https://zoom.us/j/99280010978?pwd=WEE0UmtURVVFNWNjSnZtMTRrZVJldz09 Sofinancira program Evropske unije Ustvarjalna Evropa.
Cikel pogovorov o rasizmu

Cikel pogovorov o rasizmu

SEM, 27. januar ― Slovenski etnografski muzej je muzej "o ljudeh, za ljudi", je kulturno stičišče in srečevališče, prostor dialoga in izmenjav med različnimi kulturami. V muzeju smo doslej s številnimi razstavami, projekti in dogodki prispevali k medkulturnemu razumevanju in strpnosti. S temi prizadevanji nadaljujemo v evropskem projektu Taking Care – Ethnographic and World Cultures Museums as Spaces of Care (Etnografski in muzeji svetovnih kultur kot prostori skrbi), v katerem si skupaj z dvanajstimi evropskimi etnografskimi muzeji in muzeji svetovnih kultur prizadevamo za krepitev vloge muzeja kot prostora skrbi za planet in pravičnejšo prihodnost vseh ljudi. V sklopu projekta smo pripravili cikel pogovorov o rasizmu, s katerim želimo nasloviti vprašanje vloge znanosti, muzejev, medijev in izobraževanja pri vzpostavljanju in krepitvi rasističnih idej, predvsem pa poudariti njihovo vlogo pri protirasističnem delovanju in spodbujanju solidarnosti, pravičnosti in enakosti. Pogovori bodo potekali preko spletne platforme Zoom med 9. in 11. februarjem med 11.00 in 12.00. S sogovorniki se bo pogovarjala kustosinja Tina Palaić, koordinatorka projekta Taking Care v Slovenskem etnografskem muzeju. Povezavo do dogodka najdete pri vsakem posameznem dogodku. Je znanost rasistična?, spletni dogodek Torek, 9. februar 2021 ob 11.00 Spletna povezava: Platforma Zoom – ID: 967 4218 6534, geslo: 504733 https://zoom.us/j/96742186534?pwd=cHdlR2FtVHJPREk1aU9WWFNSczRBUT09 So muzeji (lahko) prostori preseganja rasizmov?, spletni dogodek Sreda, 10. februar 2021 ob 11.00 Spletna povezava: Platforma Zoom – ID: 938 7811 7571, geslo: 124404 https://zoom.us/j/93878117571?pwd=QWVEbmkrVzRmUUdmNlEvcDNEWUZHQT09 Rasizem v medijih in izobraževalnem sistemu, spletni dogodek Četrtek, 11. februar 2021 ob 11.00 Spletna povezava: platforma Zoom – ID: 992 8001 0978, geslo: 949991 https://zoom.us/j/99280010978?pwd=WEE0UmtURVVFNWNjSnZtMTRrZVJldz09 Sofinancira program Evropske unije Ustvarjalna Evropa.
Pustni orači Okič: Z oranjem do dobre letine

Pustni orači Okič: Z oranjem do dobre letine

SEM, 25. januar ― V Slovenskem etnografskem muzeju že tretje leto zapored v predpustnem času predstavljamo pustne like, katerih maske in oprave je muzej odkupil v preteklem letu za svojo zbirko. Letos se bodo na priložnostni razstavi predstavili pustni orači Okič iz Haloz. Pustna skupina oračev Okič, ki so predstavljeni v SEM, je kot društvo začela delovati leta 1993. Največkrat jo sestavljajo liki: pokač, pobirač ali baba, en ali dva para konjičev ali kujekov, plužar, nekaj kurentov in muzikant. Na dvorišču pred hišo zaorjejo simbolično brazdo in za dobro letino posejejo seme, domačini pa jih pogostijo in obdarijo. Še posebej so prepoznavni po likih korantov. Medtem ko so v večini drugih skupin korantije izdelane iz ovčjega kožuha, so v Okiču na podlagi slikovnega vira iz 60. let 20. stoletja v 90. letih rekonstruirali korantijo iz zajčjega kožuha, leta 1998 pa so na podlagi stare korantije iz druge svetovne vojne lik koranta izdelali iz kozjih kož. Avtorica razstave: mag. Adela Pukl Strokovni sodelavci razstave: mag. Anja Jerin, Benjamin Vidovič
Objava petih vicev sedeminpetdesetega izbora

Objava petih vicev sedeminpetdesetega izbora

SEM, 22. januar ― Uredniški odbor je izbral šestinpetdeseti niz najboljših vicev, ki jih zbiramo v okviru našega poziva: Zaradi nekaj deset ljudi, ki so prinesli virus iz diskotek, bomo kaznovali 160.000 ljudi. Naslednjič bo 15 ljudi »napihalo« in bo vlada preklicala vozniške. Kako imenuješ nekoga, ki zamuja na Zoom sestanek? Zoomudnik. Kaže jedan naš političar: »Nema vezešto djeca ne idu u školu, nisam ni ja iš'o, pa sam ministar!« (Prevod: Pravi en naš politik: »Ni pomembno, če otroci ne hodijo v šolo, tudi jaz nisem hodil, pa sem minister!«) Day 121 at home and the dog is looking at me like, "See? This is why I chew the furniture!" (Prevod: 121 dan doma in pes me pomenljivo gleda: "Vidiš? Zato jaz glodam pohištvo!") What's the best way to avoid touching your face? A glass of wine in each hand. (Prevod: Kaj je najboljši način, da se izognemo dotikanju obraza? Kozarec vina v vsaki roki.) Seznam vseh izbranih vicev  
Slovenski etnografski muzej spet z vami

Slovenski etnografski muzej spet z vami

SEM, 22. januar ― Spoštovani obiskovalci, dragi ljubitelji dediščine, od sobote, 23. januarja 2021 je Slovenski etnografski muzej ponovno odprt za obiskovalce. Veselimo se srečanj z vami! Vljudno vas prosimo, da ob obisku muzeja sledite muzejskim pravilom skladno z varnostnimi smernicami in ukrepi:    V muzej naj vstopajo le zdrave osebe. Upoštevati je potrebno higieno kašlja in skrbnega umivanja rok z milom in vodo. Pred vstopom v muzej si je potrebno razkužiti roke. Za vse obiskovalce je obvezna uporaba lastnih zaščitnih mask. Ves čas obiska muzeja se vzdržuje medsebojna razdalja najmanj 2 m v vseh prostorih. Slediti je potrebno začrtani poti in smeri krožnega ogleda po razstaviščih. Izogibati se je potrebno uporabi dvigala. Število obiskovalcev v muzeju je omejeno. Razstave na ogled: občasni razstavi Bosi. Obuti. Sezuti. in Slovenske penine, stalne razstave Lectarstvo je krajcarkšeft: Krbavčičeva svečarska in medičarska delavnica in trgovina iz Ljubljane, Jaz, mi in drugi: podobe mojega sveta in Med naravo in kulturo in osebni razstavi. Upravna hiša SEM je za obiskovalce zaprta. Knjižnica SEM spet obratuje po starem urniku (pon., tor., čet. pet.: 8.00 - 15.00, sreda: 8.00 - 17.00, odmor: 12.00 - 12.30; več informacij o načinu obratovanja na spletni strani knjižnice). Dokumentacija SEM je dosegljiva vsak dan od ponedeljka do petka po predhodni najavi na miha.spicek@etno-muzej.si ali blaz.verbic@etno-muzej.si. SEM je odprt: Odprto: Torek – nedelja: 10.00 – 18.00 Zaprto: ponedeljki Prost vstop vsako prvo nedeljo v mesecu. Veselimo se vašega obiska!
SEM za naziv Slovenija – Evropska gastronomska regija 2021

SEM za naziv Slovenija – Evropska gastronomska regija 2021

SEM, 20. januar ― Sporočilo za javnost                                      Slovenski etnografski muzej                         Ljubljana, 19. januar 2021                                    SEM za naziv Slovenija – Evropska gastronomska regija 2021 Razstava Slovenske penine Slovenski etnografski muzej je vključen v promocijo naziva Slovenija - Evropska gastronomska regija 2021 (že od kandidature za ta naziv naprej). Za leto 2021 je zasnoval cikel manjših lastnih razstav in razstavo o slovenskih peninah, pri katerih sodeluje Biotehniški izobraževalni center Ljubljana. BIC Ljubljana je v sodelovanju s SEM pripravil razstavo Slovenske penine. Postavljena je v raz-stavni hiši SEM in bo od 20. januarja 2021, dokler je muzej za javnost zaprt, dostopna preko jav-ljanj v živo na Facebooku (27. januarja, 3. in 10. februarja ob 11.00) in spletnega vodenega ogle-da. V kolikor pa bo muzej mogoče obiskati, bo razstava na ogled do predvidoma 14. februarja 2021. O razstavi Slovenske penine V Sloveniji imamo bogato dediščino proizvodnje penečih vin (več kot 250), katerih kakovost je zelo visoka. V SEM je razstavljenih več kot 160 penin 70 slovenskih proizvajalcev, vključno s pe-nečimi medicami, predstavljene so slovenske vinorodne dežele, metode pridelave, klasifikacija in delitev penečih vin po barvi ter razvrščanje v razrede. Posebej izpostavljene so penine, ki so leta 2020 bile odlikovane na Decanter ocenjevanju. Gre za največje in najvplivnejše ocenjevanje na svetu, ki poteka v Londonu in na katerem je Sloveni-ja leta 2020 dosegla izjemen uspeh in prejela 5 platinastih, 7 zlatih, 60 srebrnih in 114 bronastih medalj. Razstava vključuje tudi nagrajeno penino peničarja Mirana Sirka, Bjana cuve prestige extra brut 2015, ki se je uvrstila med pet najprestižnejših platinastih medalj in tudi dve penini nagrajeni z zlato medaljo: Vino Gross za  Furmint brut nature 2013  in Vinska klet Dveri-Pax za DP šipon brut 2016. Razstavo so pripravili predavatelji BIC Ljubljana, dr. sc. Gordana Vulić,
še novic