O pustni šegi škoromatiji na razstavi v Slovenskem etnografskem muzeju

O pustni šegi škoromatiji na razstavi v Slovenskem etnografskem muzeju

SEM, 1. februar ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej Ljubljana, 1. februar 2019 V petek, 8. februarja 2019 ob 12. uri bo v Slovenskem etnografskem muzeju odprtje razstave Škoromatija: pustna šega v Hrušici (Brkini). Z njo muzej obeležuje letošnji Slovenski kulturni praznik. Dogodek se bo začel ob 11.30 na ploščadi pred SEM, ko nas bodo z zvoki in norčijami pozdravili hrušiški škoromati, sledi odprtje razstave ter vodstvo po razstavi z njeno avtorico mag. Adelo Pukl in njenimi gosti – škoromati. Škoromatija je pustna šega, ko se pustni liki škoromati na pustno soboto odpravijo na pustno poberijo po vasi: obhod po hišah in pobiranje darov. Na pepelnično sredo pusta zažgejo ali pokopljejo. Na razstavi so predstavljene štiri stare pustne maske iz 60-ih let 20. stoletja in pet novejših pustnih mask. Ostali liki, ki so del pustne poberije v Hrušici, pa so na ogled na fotografijah in v krajšem filmu, ki spremljajo razstavo. Slovenski etnografski muzej (SEM) hrani fotografije in predmete hrušiških škoromatov iz leta 1962, ko je kolegica etnologinja Marija Makarovič dokumentirala pustno poberijo po vasi Hrušica v Brkinih. Konec istega leta je muzej odkupil pustne maske in rekvizite škoromatov (opremo škopita, opremo škoromata z zvonci, obleko ta belega, košaro poberina in opremo cunjarja). Leta 2018, 56 let kasneje, pa je SEM v dogovoru s škoromati odkupil še 5 pustnih mask hrušiških škoromatov: škoromat z zvonci, škopit, pepeljuhar, poberin in cunjar. Na ta način dopolnjujemo zbirke SEM. Na razstavi, ki predstavlja škoromatijo, pustno šego v Hrušici, so predstavljene 4 stare pustne maske iz 60-ih let 20. stoletja in 5 sodobnih pustnih mask (škoromat z zvonci, kleščar ali škopit, poberin, pepeljuhar in cunjar). Ostali liki (turek, ženin in nevesta, ta debel, medved Marko z gospodarjem, ciganka, ti zeleni, muzika, hudič, cingesar, lovec, orna kulca, ta mrtev tega živga nosi, dimnikar, sejalec, gozdar), ki so del pustne poberije v Hrušici, so predstavljeni s fotografija
Pogovor o knjigi V deželi nebesnega zmaja – 350 let stikov s Kitajsko z avtorjem mag. Ralfom Čeplakom Mencinom

Pogovor o knjigi V deželi nebesnega zmaja – 350 let stikov s Kitajsko z avtorjem mag. Ralfom Čeplakom Mencinom

SEM, 29. januar ― Ob razstavi Zlato kitajskih cesarjev. Zlati predmeti iz obdobja Wanli dinastije Ming – zbirka Dong Bo Zhai vas vljudno vabimo na pogovor o knjigi V deželi nebesnega zmaja – 350 let stikov s Kitajsko z avtorjem mag. Ralfom Čeplakom Mencinom. Pogovor po potekal v sredo, 6. februarja 2019, ob 16. uri v Narodnem muzeju Slovenije (Muzejska ulica 1, Ljubljana) Knjiga V deželi nebesnega zmaja – 350 let stikov s Kitajsko je izšla pri Založbi *cf leta 2012. Govori o zgodovini znanstvenih, kulturnih in gospodarskih stikov med Slovenijo in Kitajsko in zapolnjuje globoko vrzel, ki je zevala na tem področju. Avtor mag. Ralf Čeplak Mencin nas povede na zanimivo in često pustolovsko popotovanje. Njegova knjiga je pot raziskovanja odnosov med Slovenijo in Kitajsko, med dvema svetovoma, ki sta si daleč in blizu hkrati. V njej spoznamo tudi obličje Slovenije, obličja Slovenk in Slovencev, ki pričajo o tem, da majhnost ne pomeni nujno zatohlosti in zaplankanosti. Pogovor bo vodila sinologinja in filozofinja dr. Helena Motoh. O avtorju:Mag. Ralf Čeplak Mencin je kustos za Azijo, Avstralijo in Oceanijo v Slovenskem etnografskem muzeju. Udeležba na prireditvi je brezplačna; razstavo Zlato kitajskih cesarjev si lahko ogledate z nakupom vstopnice v odpiralnem času muzeja.
Objava v zborniku Museums and Communities

Objava v zborniku Museums and Communities

SEM, 24. januar ― Mojca Račič in mag. Ralf Čeplak Mencin sta v zborniku Museums and Communities: Diversity, Dialogue and Collaboration in an Age of Migrations (Cambridge Scholars Press: Newcastle, 2019) objavila članek z naslovom Refugees are in Front of Our Doors! Endeavours by the Slovene Ethnographic Museum towards the Deconstruction of Stereotypes and Prejudice v katerem sta predstavila odziv SEM na t.i. migransko krizo. Kazalo zbornika (pdf, 144 KB)
Zimske počitnice v SEM

Zimske počitnice v SEM

SEM, 17. januar ― Počitnice v Slovenskem etnografskem muzeju bomo preživljali ustvarjalno: podali se bomo v daljne kraje, se družili ob pletenju košar in ne bomo pozabili na prihajajoče norčave pustne dni. Program: Torek, 26. februar, 10.00 - 12.00Pokrivala iz različnih koncev sveta, ustvarjalna delavnica Na svetu je mnogo čudovitih celin in ljudi, ki imajo različne navade, vero, oblačila, plese, pravljice … Na razstavi bomo spoznavali vsakdanje življenje na različnih koncih sveta ter si ob tem izdelali različna pokrivala. Tako bomo ustvarili pravo »svetovno« deželo klubučarijo. Sreda, 27. februar, 10.00 - 12.00Pletemo košarice, ustvarjalna delavnica Na delavnici nas bo obiskal pletar Karel doma iz Predgriž nad Črnim vrhom pri Idriji. Že vrsto let plete košare, opleta steklenice … in je pravi mojster, te nekdaj tako znane obrti. Svoje znanje zelo rad deli tudi z otroci. Ali te zanima kako se plete košek? Pridi in preizkusi se. Četrtek, 28. februar, 10.00 - 12.00Prihaja pustni čas!, ustvarjalna delavnica Zima je upornica, a jo pustne šeme odganjajo s hrupom in glasbo. Na razstavi bomo spoznali maske iz slovenskega ozemlja in si ogledali njihova zvočila, s katerimi delajo hrup.  Brez pustnih mask si prehoda iz zime v pomlad ne moremo zamišljati. Tudi mi se bomo pripravili na odganjanje zime in pustni čas, ki prihaja zato si bomo izdelali obrazne maske iz različnih materialov. Delavnice so namenjene otrokom med 6 in 12 letom. Vstopnina je 4 eur za posamezno delavnico, za vse tri pa 10 eur. Informacije in prijave: E. sonja.kogej-rus@etno-muzej.si T. 01/ 3008 750; 031 728 955
Zadnja donacija v letu 2018 je blejska pletna

Zadnja donacija v letu 2018 je blejska pletna

SEM, 9. januar ― Decembra 2018 je Čolnarsko združenje Pletna Bled Slovenskemu etnografskemu muzeju podarilo čoln pletna, ki mu domačini rečejo kar barka. To je več kot 7 metrov dolgo plovilo s platneno streho, ki je že nekaj stoletij zanimivost Blejskega jezera. Sprva se jo je uporabljalo za prevoz romarjev, danes pa z njimi prevažajo množice obiskovalcev na Blejski otok. Skupaj z njo prihajajo tudi podatki o izdelovalcu pletne in njeni več kot tridesetletni rabi na Blejskem jezeru. Čolnarsko združenje Pletna Bled jo je pred donacijo v celoti obnovilo in poskrbelo tudi za njen varen prevoz v Ljubljano. Oglejte si fotoutrinke, kako je pletna prišla v depo SEM. Upamo, da jo bomo prav kmalu lahko pokazali tudi našim obiskovalcem.  
Poziv avtorjem za Etnolog 29 (2019)

Poziv avtorjem za Etnolog 29 (2019)

SEM, 8. januar ― Vabimo vas k sooblikovanju letošnje muzejske periodične publikacije Etnolog. Uredniški odbor želi v letu 2019 med znanstvenimi prispevki prevetriti uporabnost na videz neuporabnega znanja o načinih življenja ter s tem povezana umestitev etnologije oz. antropologije v javnosti. Zanimala nas bo uporabnost etnologije oz. antropologije v praksi, torej v obstoječih ustanovah, kot so muzeji in zavod za varstvo kulturne dediščine, v odnosu do uporabnic in uporabnikov ter mesto etnologije oz. antropologije v celotnem kulturnem, gospodarskem, družbenem in strokovnem življenju v Sloveniji in po svetu. Posebno pozornost namenjamo še antropologiji dizajna kot najbolj rastočemu področju sodobne uporabne antropologije, njeni uporabnosti v sodobnem digitalnem svetu in globalnem gospodarstvu ter uporabnosti etnoloških in antropoloških znanj v vsakdanjem življenju ter srečevanju z njim, od osnovne šole do univerze za tretje življenjsko obdobje.  Kot vsako leto načrtujemo tudi sklop znanstvenih člankov, ki vsebinsko niso omejeni. V obeh sklopih pričakujemo problemsko zastavljene še neobjavljene avtorske članke. Poleg znanstvenih pričakujemo tudi strokovne prispevke, tako tiste, povezane z razpisano tematiko kot tudi druge.  Vabimo vas k pisanju prispevkov o dogajanju v slovenskih in tujih muzejih (ocene in predstavitve ustanov, razstav, projektov, zbirk …). Prav tako vas vabimo, da nam pošljete ocene novejših domačih in tujih publikacij s področij etnologije, kulturne antropologije, muzeologije in sorodnih ved. Prosimo vas, da do 21. januarja 2019 pošljete preliminarne naslove znanstvenih prispevkov s kratkim povzetkom in osnovnimi podatke o avtorju/avtorici na naslov nena.zidov@etno-muzej.si, preliminarne naslove za vse ostale prispevke pa na naslov gregor.ilas@etno-muzej.si.  V primeru (pre)velikega števila prijav bo uredniški odbor naredil izbor člankov, o čemer vas bomo obvestili. Izbrani avtorji bodo obveščeni tudi o roku za oddajo besedil. Z lepimi pozdravi, dr.
Ob koncu leta je izšla nova številka Etnologa

Ob koncu leta je izšla nova številka Etnologa

SEM, 7. januar ― Ob koncu leta je izšel nova številka Etnologa (28/2018), katerega nosilna tema je dediščinjenje med politiko, stroko in nosilci dediščine. V letu 2018, ko v Sloveniji obeležujemo 10. obletnico podpisa Unescove Konvencije o  varovanju nesnovne kulturne dediščine, nas v sklopu znanstvenih člankov z naslovom Dediščinjenje med politiko, stroko in nosilci dediščin zanimajo etnološko-antropološki pogledi na odnos mednarodnih organizacij ter državnih in lokalnih oblasti do kulturne dediščine in njenih nosilcev. Rajko Muršič povzema zgodovino uveljavljanja terminov kulturna dediščina in nesnovna kulturna dediščina. Obravnava politične in upravne razsežnosti kulturne dediščine, pri čemer ga še posebej zanima nesnovna kulturna dediščina. Sprašuje se, ali Unescova konvencija (2003) res prispeva k varovanju nesnovne kulturne dediščine ali gre za njeno prilaščanje. Nena Židov na primeru implementacije Unescove Konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine v Sloveniji pokaže, kakšne težave lahko povzroča implementacija mednarodne konvencije državi podpisnici. Opozarja na zakonodajne, terminološke, kadrovske in finančne težave, povezane z varovanjem nesnovne dediščine, in na odgovornost strokovnjakov, vpetih v »prevajanje« globalne politike na nacionalno raven. Da ima lahko implementacija mednarodne konvencije na nacionalni ravni tudi pozitivne učinke, dokazuje Martina Piko-Rustia na primeru vpisa slovenskih ledinskih in hišnih imen na Koroškem v seznam nesnovne kulturne dediščine Avstrije. Vpis,  ki je občutljivo manjšinsko-politično temo razširil tudi na področje kulture, je zelo odmeven na lokalni, državni in mednarodni ravni. Da so pri varovanju nesnovne dediščine, med katero sodi tudi prehrana, pomembni tudi raziskovalci, dokazuje članek Maje Godina Golija in Špele Ledinek Lozej, v katerem so predstavljeni pomeni in cilji projektov, pri katerih je v zadnjem desetletju sodeloval Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU. Med drugim kritično obravnavata vlogo raziskov
Ob koncu leta Slovenski etnografski odpira svečarsko – medičarsko zbirko iz svoje zakladnice

Ob koncu leta Slovenski etnografski odpira svečarsko – medičarsko zbirko iz svoje zakladnice

SEM, 14. december 2018 ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej Ljubljana, 13. december 2018 Ob koncu leta Slovenski etnografski odpira svečarsko – medičarsko zbirko iz svoje zakladnice V torek, 18. decembra 2018 ob 12. uri bo v Slovenskem etnografskem muzeju odprtje razstave Lectarstvo je krajcarkšeft: Krbavčičeva svečarska in medičarska delavnica in trgovine iz Ljubljane, s katero muzej zaključuje Evropsko leto kulturne dediščine 2018. Iz do sedaj očem skrite zakladnice SEM odkriva edinstveno Krbavčičevo zbirko, avtentično svečarsko – medičarsko delavnico in trgovino iz Ljubljane, in njeno zgodbo o tradiciji in znanjih te obrti, povezanih z življenjsko zgodbo mojstra Jakoba Krbavčiča. Nova stalna postavitev se tematsko in vsebinsko navezuje na stalni razstavi SEM in je sklepna razstava v nizu dogodkov, ki jih je Slovenski etnografski muzej  posvetil Letu evropske kulturne dediščine 2018. Avtor razstave je mag. Andrej Dular, kustos SEM, ki je v sodelovanju z članoma družine Krbavčič, Andrejem in Alešem Krbavčičem, poleg bogatega predmetnega gradiva,  prikazal še družinsko zgodbo nosilcev obrtne dejavnosti na Trubarjevi ulici v Ljubljani. Pri razstavi sta sodelovala arhitekt mag. Dušan Kramberger in grafični oblikovalec Luka Kern. O razstavi Razstava je prikaz pred dvaindvajsetimi leti pridobljene obrtne delavnice in trgovine svečarskega in medičarskega mojstra Jakoba Krbavčiča s Trubarjeve ulice v Ljubljani za zbirke Slovenskega etnografskega muzeja. Krbavčičeva delavnica in trgovina obsegata več kot 1000 predmetov, katerih starost datira od konca 1. pol. 18. stoletja do današnjega časa, večina predmetov pa je iz začetka 20. stoletja  in časa med svetovnima vojnama. Razstava je razdeljena na tri sklope: prostor svečarske in medičarske delavnice, prostor poklicne in življenjske pripovedi Krbavčičeve širše družine, prostor trgovine. Prostor delavnice poleg delavniškega pohištva zapolnjujejo naprave, orodja, izdelki posamezne obrti in fotografije članov Krbavčičev
Slovo od dr. Borisa Kuharja (1929-2018)

Slovo od dr. Borisa Kuharja (1929-2018)

SEM, 13. december 2018 ― Žalna seja v spomin na dr. Borisa Kuharja bo v četrtek, 20. decembra 2018 ob 11. uri v Slovenskem etnografskem muzeju na Metelkovi 2, v Ljubljani (upravna muzejska hiša). Vabimo vas, da skupaj počastimo spomin nanj. Umrl je etnolog in novinar dr. Boris Kuhar, ki je kar petindvajset let vodil Slovenski etnografski muzej. Raziskoval je letne šege in razkroj kmečke kulture na slovenskem podeželju, po upokojitvi pa se je posvetil kulinariki. Leta 1964 je ustanovil oddelek za neevropske kulture v dvorcu Goričane pri Medvodah. V muzejsko delo je uvedel filmsko kamero, s katero je dokumentiral pustovanja, tradicionalne obrti in kmečka opravila, poleg tega pa je na potovanjih v Afriko posnel osemnajst potopisnih oddaj. Filme je vključil na razstave, da je razstavljene predmete lahko prikazal v življenju ljudi, ki so jih izdelali in uporabljali, v Goričanah pa je z njimi dopolnjeval program. Obenem je skrbel, da je televizija redno poročala o razstavah, zato so bili v njegovem obdobju slovenska in druge kulture, etnologija in muzeji močno prisotni v zavesti Slovencev. Boris Kuhar se je rodil leta 1929 v Mariboru in mladost preživel v Ločah pri Poljčanah blizu Slovenskih Konjic. Po koncu druge svetovne vojne je ob delu končal šolanje za novinarja ter med leti 1946 in 1956 pisal in fotografiral za časopis Slovenski poročevalec. Poleg klasičnih tem povojnega socialističnega obdobja je pod psevdonimom objavil tudi serijo člankov o nočnem življenju v Ljubljani, ki so zbudili celo zanimanje policije. Ob delu je končal dva letnika diplomatsko-novinarske akademije v Beogradu, ko pa so jo zaradi zapletov z informbirojem ukinili, se je prepisal na Oddelek za etnologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti, kjer je leta 1956 diplomiral z nalogo o prekmurski pustni šegi borovo gostüvanje. Po zaključku služenja obvezne vojaščine so ga leta 1957 sprejeli v službo na nastajajoči Radioteleviziji Ljubljana, kjer je kot urednik, scenarist, režiser in občasno tudi kot snemalec sodelov
Zahvala donatorjem SEM

Zahvala donatorjem SEM

SEM, 10. december 2018 ― Slovenski etnografski muzej se v letu 2018 ponaša z osmimi novimi donacijami, ki smo jih prejeli od posameznikov in podjetij. Direktorica SEM, dr. Tanja Roženbergar, je v družbi kustosov SEM donatorjem izročila zahvale na tradicionalnem prednovoletnem srečanju SEM. Donatorske listine so prejeli: Družina Petelin za donacijo zbirke predmetov slovenske ribiške družine Caharija iz Nabrežine pri Trstu, Franjo Čretnik za donacijo peska iz Afganistana, Mira Dobovišek za donacijo cize za vožnjo na trg, Peter Amalietti za donacijo afganistanskega glasbila dambura, Čolnarsko združenje Pletna Bled za donacijo pletne, Kim Badawi za donacijo zbirke 13 avtorskih poslikanih panjskih končnic, Radojka Verčko za donacijo predmetov Saturnus in Pivovarna Laško Union za donacijo predmetov Pivovarne Laško Union. Vsem donatorjem se še enkrat iskreno zahvaljujemo.
Napovedujemo novo stalno postavitev Lectarstvo je krajcarkšeft

Napovedujemo novo stalno postavitev Lectarstvo je krajcarkšeft

SEM, 5. december 2018 ― Iz do sedaj očem skrite zakladnice vam na novi stalni postavitvi Slovenski etnografski muzej odkriva edinstveno Krbavčičevo zbirko, avtentično svečarsko – medičarsko delavnico in trgovino iz ljubljanske Trubarjeve ulice. Razstava je prikaz pred dvaindvajsetimi leti pridobljene obrtne delavnice in trgovine svečarskega in medičarskega mojstra Jakoba Krbavčiča in predstavlja bogato predmetno, slikovno in dokumentarno gradivo, ki se je ohranilo v delavnici vse do zaprtja te dejavnosti sredi 90. let 20. stoletja. Nato je bila celotna obrtna oprema prenesena s Trubarjeve ulice v Slovenski etnografski muzej. Poleg delavniške in trgovske opreme so na ogled različna delovna orodja in naprave ter svečarski in medičarski izdelki. Prikazana je tudi poklicna in družinska zgodba Krbavčičevih, ki jo je s pomočjo spominskih zapisov in pripovedi očeta Jakoba in sina Aleša Krbavčiča napisal Andrej Krbavčič. V razstavo sta vključena dva krajša filmska zapisa iz 70. in 80. let 20. stoletja, ki prikazujeta Jakoba in Andreja Krbavčiča pri obrtnem delu. Tematsko in vsebinsko se razstava navezuje na stalni razstavi SEM Med naravo in kulturo ter Jaz, mi in drugi – podobe mojega sveta in ju dopolnjuje z mestno obrtno dejavnostjo svečarstva in medičarstva ter razkriva zanimivo poklicno in življenjsko pot nosilcev te obrti. Avtor razstave je mag. Andrej Dular, kustos za obrt in trgovino v SEM. Razstava bo na ogled od 18. decembra 2018.
Dva nova vpisa Slovenije na Unescovem Reprezentativnem seznamu

Dva nova vpisa Slovenije na Unescovem Reprezentativnem seznamu

SEM, 29. november 2018 ― Unescov Medvladni odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine je na 13. zasedanju v Port Louisu na Mavriciju v sredo 28. novembra 2018 in četrtek 29. novembra 2018 na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva vpisal  dva elementa iz Slovenije: Veščina suhozidne gradnje: znanje in tehnike in Klekljanje čipk v Sloveniji. Pri  Suhozidni gradnji gre za večnacionalno nominacijo, ki smo jo pripravili  skupaj s Ciprom, Francijo, Grčijo, Hrvaško, Italijo, Španijo in Švico. Pri pripravi obeh nominacij je sodeloval tudi Slovenski etnografski muzej kot Koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine (Anja Jerin, Nena Židov). Konec leta 2016 je bil na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva kot prvi element iz Slovenije vpisan Škofjeloški pasijon, leto kasneje pa Obhodi kurentov. Slovenija ima tako skupaj štiri vpise na Unescov Reprezentativni seznam. Slovenija je Unescovo Konvencijo o varovanju nesnovne kulturne  dediščine ratificirala leta 2008 in jo implementirala v Zakon o varstvu kulturne dediščine, začel pa je nastajati tudi Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije, ki trenutno šteje 66 elementov in 186 nosilcev nesnovne kulturne dediščine. Obravnava nominacije klekljanje čipk na 13. zasedanju Medvladnega odbora za varovanje nesnovne kulturne dediščine: Film Klekljanje čipk v Sloveniji je nastal v produkciji Televizije Slovenija, po Unescovih priporočilih ga je izdelala Magda Lapanje: Obravnava večnacionalne nominacije suhozidne gradnje na 13. zasedanju Medvladnega odbora: Film o suhozidni gradnji je iz gradiva osmih držav zmontiral Joan Reguant iz produkcijske hiše Mira Audiovisual Vidéo édition:
Nov vpis Slovenije na Unescovem Reprezentativnem seznamu

Nov vpis Slovenije na Unescovem Reprezentativnem seznamu

SEM, 28. november 2018 ― Unescov Medvladni odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine je na 13. zasedanju v Port Louisu na Mavriciju v sredo 28. novembra 2018 na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva vpisal enoto Veščina suhozidne gradnje: znanje in tehnike, večnacionalno nominacijo, ki smo jo pripravili skupaj s Ciprom, Francijo, Grčijo, Hrvaško, Italijo, Španijo in Švico. Pri pripravi nominacije je sodeloval tudi Slovenski etnografski muzej kot Koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine (Anja Jerin, Nena Židov). Obravnava večnacionalne nominacije suhozidne gradnje na 13. zasedanju Medvladnega odbora: Film o suhozidni gradnji je iz gradiva osmih držav zmontiral Joan Reguant iz produkcijske hiše Mira Audiovisual Vidéo édition: Enoto Klekljanje čipk v Sloveniji bo Medvladni odbor obravnaval predvidoma jutri.
še novic