Medinstitucionalna razstava Afrika treh muzejev

Medinstitucionalna razstava Afrika treh muzejev

SEM, 10. maj ― Slovenski etnografski muzej, Muzej Velenje in Koroški pokrajinski muzej, Muzej Slovenj Gradec smo v torek, 7. 5. 2019 v Slovenj Gradcu na odprli medinstitucionalno razstavo Afrika treh muzejev. S skupno razstavo so predstavljene izbrane vsebine in predmeti iz zbirke dr. Franca Tretjaka iz Koroškega pokrajinskega muzeja, zbirka Františka Foita iz Muzeja Velenje in pregled afriških zbirk od 19. stoletja dalje iz Slovenskega etnografskega muzeja. Razstavo naprej gosti Koroški pokrajinski muzej v Slovenj Gradcu, od septembra bo na ogled v Muzeju Velenje, prihodnje leto pa v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani. Dr. Marko Frelih (Slovenski etnografski muzej): AFRIKA TREH MUZEJEV Veliko muzejev po Sloveniji ima v zbirkah predmete iz neevropskih dežel, med njimi tudi predmete iz Afrike. Toda v treh muzejih so afriški zbirke še posebej izpostavljene in že desetletja prisotne na stalnih razstavah. Slovenski etnografski muzej, Muzej Velenje in Koroški pokrajinski muzej imajo v svojem poslanstvu posebno čast, da širši javnosti lahko z razstavami in različnimi muzejskimi programi predstavijo bogato kulturno dediščino afriških kultur – od predmetov iz faraonskega Egipta do sodobnih stvaritev afriških umetnikov. Slovenski etnografski muzej načrtno dokumentira vse oblike povezav Slovencev z Afriko, ki neprekinjeno trajajo že od 19. stoletja. Poleg bogate materialne dediščine je v muzeju shranjena tudi pomembna zbirka fotografij in arhivskih dokumentov. Muzej Velenje že dolgo s stalno razstavo predstavlja izjemno življenjsko zgodbo češkega kiparja, pisatelja in popotnika Františka Foita. Skupaj s soprogo Ireno so ga zapletene okoliščine iz Kenije pripeljale v Velenje in v grajskih prostorih si obiskovalci lahko ogledajo slikovito zbirko mask, kipov in tradicionalnih kiparskih izdelkov študentov, ki jih je poučeval. Koroški pokrajinski muzej ima zelo raznovrstno afriško zbirko dr. Franca Tretjaka, ekonomista in enega vodilnih slovenskih strokovnjakov za analizo i
Slovenski misijonar ob robu ekvatorja

Slovenski misijonar ob robu ekvatorja

SEM, 6. maj ― Ob Knobleharjevem letu 2019 vabljeni na odprtje razstave ‘’Slovenski misijonar ob robu ekvatorja’’, ki jo je pripravil kolega dr. Marko Freliha iz SEM v sodelovanju s Teološko fakulteto Univerze v Ljubljani. Odprtje razstave bo v sredo, 8. maja 2019, ob 10.45, pred predavalnicami Teološke fakultete.
Počitniški 3M, program treh muzejev na Metelkovi za otroke

Počitniški 3M, program treh muzejev na Metelkovi za otroke

SEM, 26. april ― Vabljeni na poletni počitniški teden v muzeje na Metelkovi: Muzej sodobne umetnosti Metelkova (+MSUM), Narodni muzej Slovenije – Metelkova (NMS), Slovenski etnografski muzej in Lončarski atelje SEM.  Vsak dan v drugem muzeju skozi igro ustvarjamo in osvajamo umetnost, zgodovino, etnologijo,… manjkalo pa ne bo niti dejavnosti na muzejski ploščadi. Počitniški 3M bo potekal:1. termin: od 8. do 12. julija 2019 (prijave zbiramo do petka, 28. junija)2. termin: od 19. do 23. avgusta 2019 (prijave zbiramo do petka, 9. avgusta) Prijave za počitniški 3M so možne le za cel teden! Zbiramo jih do zapolnitve mest oz. do deset dni pred izvedbo termina. Družili se bomo od ponedeljka do petka med 7.30 in 16.30 uro. Teden vključuje pet celodnevnih aktivnosti s kosilom. V primeru premajhnega števila prijav počitniški teden odpade. Program je namenjen osnovnošolcem med 6. in 12. letom. Cena tedenskega programa je 105€. Prijave in dodatne informacije: Slovenski etnografski muzej Sonja Kogej Rus: sonja.kogej-rus@etno-muzej.si, 031 728 955 Anja Koren Usenik: anja.koren@etno-muzej.si PROGRAM 1. dan: V Lončarskem ateljeju SEM se bomo letos pri igri v glini prepustili domišljiji in z njeno pomočjo oblikovali vse kar živi na dnu morja, plava in se vozi po njem. Kot pravi lončarji pa si bomo na vretenu izdelali tudi posodo, jo okrasili in pobarvali. Vse skupaj gre nato v lončarsko peč in domov za spomin. 2. dan: V torek bomo v Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova (NMS) pobegnili v srednji vek. Ob ogledu predmetov na razstavah bomo odkrivali zanimivosti tega dolgega obdobja ter posebno mesto namenili vitezom. Nadeli si bomo viteško opremo, potežkali meč ter se v umetnosti mečevanja preizkusili tudi sami. Manjkalo ne bo tudi ustvarjalnih delavnic: izdelali bomo leseni meč, odtisnili svoj grb ter se spoznali s srednjeveškimi igrami. Veselo bo! 3. dan: V sredo se bomo dobili v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova (+MSUM), ki ni navaden muzej! Ima velikanska vhodna vrata, poševne
SEM sodeluje pri organizaciji posveta Družbeni in gospodarski vidiki uporabe digitalizirane kulturne dediščine v Sloveniji

SEM sodeluje pri organizaciji posveta Družbeni in gospodarski vidiki uporabe digitalizirane kulturne dediščine v Sloveniji

SEM, 15. april ― V zadnjih nekaj letih je t. i. digitalna doba postala »doba digitalizacije« in kulturne ustanove so veliko vlagale v digitalizacijo kulturne dediščine. Digitalizirale niso le besedil in slik na papirju, temveč tudi avdio in video posnetke, filmsko gradivo, muzejske eksponate, nepremično kulturno dediščino ter druge stvaritve kulturne dediščine. Digitalna tehnologija je spremenila način zajemanja in razširjanja informacij ter upravljanja z njimi. Rezultati digitalizacije so bili objavljeni na spletu, s čimer je bil širši javnosti omogočen dostop do kulturne dediščine, hkrati pa je bilo veliko storjenega tudi za ohranjanje izvirnikov. Danes naš cilj niso več zgolj »bruto« izdelki digitalizacije, temveč bolj dodelane rešitve oziroma dodatne funkcionalnosti, ki omogočajo poosebljeno doživetje digitalnih vsebin.  Leta 2014 je v okviru kongresa Digitalne vsebine: nastanek, hranjenje, dostop več kot 25 avtorjev predstavilo individualne ali kolektivne dosežke na področju digitalizacije v Sloveniji. O nekaterih projektih oziroma izdelkih smo takrat slišali prvič. Tudi sami organizatorji smo bili prijetno presenečeni in navdušeni nad velikim številom slovenskih ustvarjalcev digitalnih vsebin. Po petih letih je čas, da ponovno pogledamo, kaj se dogaja s kulturno dediščino v digitalni obliki. Kako smo izkoristili velika vlaganja v digitalizacijo? Kakšen je inovativni potencial naših ustvarjalcev? Kakšne koristi ima od vlaganj v digitalizacijo slovenska družba? Ali lahko govorimo o gospodarskem vplivu digitalizirane kulturne dediščine na slovensko družbo? Kakšna je uporabnost ustvarjenih vsebin? Kdo so njihovi glavni uporabniki? Ali lahko ocenimo njihovo družbeno vrednost? Kakšni so dosežki na področju digitalizirane kulturne dediščine? Odgovore na zgornja vprašanja bomo poiskali na posvetovanju Družbeni in gospodarski vidiki uporabe digitalizirane kulturne dediščine v Sloveniji, ki bo potekalo 16. in 17. maja 2019 v dvorani MIZŠ na Masarykovi 16 v Ljubljani.   Progr
Slovenski etnografski muzej in Ruski etnografski muzej, Sankt Peterburg odpirata razstavo Šamanizem ljudstev Sibirije

Slovenski etnografski muzej in Ruski etnografski muzej, Sankt Peterburg odpirata razstavo Šamanizem ljudstev Sibirije

SEM, 12. april ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej Ljubljana, 11. april 2019 Slovenski etnografski muzej in Ruski etnografski muzej, Sankt Peterburg odpirata razstavo Šamanizem ljudstev Sibirije V sredo, 17. aprila 2019, ob 19.00 bo v Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) odprtje gostujoče razstave Šamanizem ljudstev Sibirije z zbirko iz Ruskega etnografskega muzeja. Prisostvovali mu bodo gostje iz Ruskega etnografskega muzeja - avtorici razstave dr. Valentina Gorbacheva in dr. Irina Karapetova ter namestnica direktorja Ruskega etnografskega muzeja ga. Elena Gerasimenko. Pred odprtjem ob 18.30 bo na ploščadi pred SEM potekala uprizoritev Pomoč z umetnostjo ob spremljavi bobnov, ki jo bo izvedla skupina študentov Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Razstava v SEM v Ljubljani je plod strokovnega sodelovanja SEM z Ruskim etnografskim muzejem iz Sankt Peterburga, enim največjih etnografskih muzejev v Evropi.  Ta v svojih zbirkah med drugim hrani več kot 60.000 muzejskih predmetov in 20.000 fotografij, ki predstavljajo kulturo prvotnih ljudstev Sibirije in ruskega Daljnega vzhoda, in tudi šamanizma, o katerem govori razstava. Na razstavi v SEM je na ogled osemdeset redkih etnografskih predmetov in štirideset arhivskih fotografij, ki odslikavajo duhovno kulturo 15 (od 45) avtohtonih sibirskih ljudstev iz poznega 19. stoletja in prve polovice 20. stoletja. Razstava je umeščena v program SEM kot muzeja za katerega je značilno dolgoročno posvečanje promociji kulturne raznolikosti. Slovenski etnografski muzej namreč stremi h komuniciranju spoznanj tudi o nam oddaljenih in malo poznanih kulturah, njihovih etničnih identitetah na globalni ravni, ki razkrivajo izjemno bogastvo materialne, družbene in duhovne kulture ter modrosti avtohtonih ljudstev sveta. Kot je zapisala direktorica Slovenskega etnografskega muzeja dr. Tanja Roženbergar v predgovoru razstavnega kataloga: ''Vsebina te gostujoče razstave sledi enemu glavnih sporočil Slovenskega etnografskega mu
Simpozij o Zmagu Šmitku v Cankarjem domu

Simpozij o Zmagu Šmitku v Cankarjem domu

SEM, 12. april ― Simpozij o Zmagu Šmitku ob izidu knjige Šelest divjine v Cankarjevem domu se bo začel v četrtek 17. aprila 2019 ob 13. uri. Zmago Šmitek (1949–2018) je ključno sooblikoval slovensko in mednarodno etnološko in antropološko misel zadnjih tridesetih let. Njegova dela ter njegov angažma kot profesor in raziskovalec so odmevala v različnih disciplinah. Ob izidu knjige Šelest divjine, s katero se je Zmago Šmitek ukvarjal vse do smrti, pripravlja založba Beletrina enodnevni simpozij, ki bo zbral nekatere njegove ključne sodelavce, prijatelje in mislece z zanimanjem za njegov opus. Na njem bo sodeloval tudi naš sodelavec mag. Ralf Čeplak Mencin. Več o simpoziju v priponki.
Leto 2019 je Knobleharjevo leto

Leto 2019 je Knobleharjevo leto

SEM, 11. april ― Občina Škocjan je leto 2019 razglasila za KNOBLEHARJEVO LETO, saj letos praznujemo 200. obletnico rojstva znamenitega slovenskega misijonarja in raziskovalca dr. Ignacija Knobleharja, katerega zbirko predmetov ljudstev iz južnega Sudana hrani Slovenski etnografski muzej, zato se praznovanju pridružuje tudi SEM. Ob praznovanju 200. letnice rojstva dr. Ignacija Knobleharja se bodo odvijali različni dogodki pri katerih sodeluje s strokovnimi prispevki dr. Marko Frelih, kustos Slovenskega etnografskega muzeja. Med dogodki izpostavljamo:APRIL 11. april 2019 ob 12.00, osnovna šola Frana Metelka v Škocjanu na Dolenjskem: Knobleharjev Egipt, odprtje razstave. Razstavo so pripravili učenci OŠ Frana Metelka v Škocjanu pod mentorstvom učiteljice Patricije Haler in strokovnim vodstvom dr. Marka Freliha. 15. april 2019 ob 11.00, Knjigarna Celjske Mohorjeve družbe, Nazorjeva 1, Ljubljana: Predstavitev šmarničnega branja za leto 2019. Šmarnično branje za otroke je letos povezano z dr. Ignacijem Knobleharjem, saj je pisateljica napisala Berta Golob napisala šmarnice z naslovom Misijonar ob Nilu. Spremno besedo in komentar k slikam predmetov iz Knobleharjeve afriške zbirke je napisal dr. Marko Frelih. MAJ Afrika treh muzejev, medinstitucionalna razstava Slovenski etnografski muzej, Koroški pokrajinski muzej in Muzej Velenje smo ob 200-letnici rojstva misionarja in raziskovalca Afrike Ignacija Knobleharja pripravili skupno razstavo AFRIKA TREH MUZEJEV, ki je bila odprta 7. maja 2019 in bo na ogled v Koroškem pokrajinskem muzeju v Slovenj Gradcu do septembra 2019. Od septembra 2019 do februarja 2020 bo razstava na ogled v Muzeju Velenje, od februarja 2020 naprej pa v Slovenskem etnografskem muzeju. Sreda, 8. maj 2019, ob 10.45: Slovenski misijonar ob robu ekvatorja, odprtje razstave na Teološki fakulteti v Ljubljani (Teološka fakulteta, Poljanska cesta 4, Ljubljana). Slovenski etnografski muzej v sodelovanju s Teološko fakulteto v Ljubljani je pripravil s priložnostno razstav
Kruh med preteklo in sodobno ustvarjalnostjo: opredmetena dediščina priprave in peke kruha

Kruh med preteklo in sodobno ustvarjalnostjo: opredmetena dediščina priprave in peke kruha

SEM, 9. april ― Na pobudo Gornjesavskega muzeja Jesenice gostuje razstava Slovenskega etnografskega muzeja Kruh med preteklo in sodobno ustvarjalnostjo: opredmetena dediščina priprave in peke kruha med 16. aprilom in 30. junijem 2019 v Liznjekovi domačiji v Kranjski Gori. Razstava prikazuje slikovno in predmetno gradivo o tradiciji priprave in peke kruha na Slovenskem in je bila pripravljena leta 2018 v sodelovanju z Zbornico kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS. V preteklem letu so bili razstavljeni predmeti iz zbirk SEM, letos pa bodo razstavo dopolnili izbrani predmeti iz muzejske zbirke Gornjesavskega muzeja Jesenice. Razstava je nadaljevanje dobrega sodelovanja z omenjenim muzejem, saj smo leta 2013 v Liznjekovi domačiji v Kranjski Gori že gostovali z razstavo Na obisku doma: O kranjskogorski dediščini v SEM. Ob odprtju razstave ob 17. uri bo potekala delavnica peke potice v krušni peči.
Vabilo na etnološke pripravnice - urejanje zbirke Fabianijeve muzejske trgovine v vasi Lokev na Krasu

Vabilo na etnološke pripravnice - urejanje zbirke Fabianijeve muzejske trgovine v vasi Lokev na Krasu

SEM, 15. marec ― SPOROČAMO, DA SO VSA MESTA ŽE ZAPOLNJENA! Slovenski etnografski muzej vabi študentke in študente Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo FF na etnološke pripravnice UREJANJE ZBIRKE FABIANIJEVE MUZEJSKE TRGOVINE V VASI LOKEV NA KRASU med 13. in 15. majem 2019. Program etnoloških pripravnic Uvodni sestanek v SEM pred odhodom na teren, seznanitev z delom in priprave na terensko delo; 13. 5. 201915. 5. 2019: seznanjanje z muzeološkimi metodami dela pri evidentiranju, dokumentiranju in inventariziranju predmetov; popis, opis in fotografiranje predmetov zbirke Fabianijeve muzejske trgovine, oblikovanje zbirke podatkov; Zaključni sestanek in urejanje zbranega gradiva v SEM. Število študentov: 4 Prevoz, nastanitev in prehrano krijeta organizator in soorganizator. V času terenskega dela ste oproščeni študijskih obveznosti na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo, razen v primeru sovpadanja z rednimi terenskimi vajami. Etnološke pripravnice se vam priznajo kot obvezna delovna praksa. Vodja in mentorica etnoloških pripravnic 2019: mag. Adela Pukl, muzejska svetovalka tel. (01)3008 786, e-pošta: adela.pukl@etno-muzej.siSoorganizator etnoloških pripravnic 2019: Miro Slana, Fabianijeva muzejska trgovina PRIJAVE ZBIRAMO DO 8. APRILA 2019 na elektronski naslov: adela.pukl@etno-muzej.si
Slovenski etnografski muzej na ogled postavlja gostujočo fotografsko razstavo iz Bosne in Hercegovine

Slovenski etnografski muzej na ogled postavlja gostujočo fotografsko razstavo iz Bosne in Hercegovine

SEM, 12. marec ― Sporočilo za medije Slovenski etnografski muzej                         Ljubljana, 11. marec 2019 Slovenski etnografski muzej na ogled postavlja gostujočo fotografsko razstavo iz Bosne in Hercegovine V četrtek, 14. marca 2019, ob 18.00 bo v Slovenskem etnografskem muzeju odprtje gostujoče fotografske razstave Med dvema imperijema – Bosna in Hercegovina na fotografijah Františka Topiča 1885-1919 iz Zemaljskega muzeja Bosne in Hercegovine. Razstava na ogled postavlja izbor več deset povečav fotografij Františka Topiča iz obsežne zbirke preko 5.000 steklenih plošč Zemaljskega muzeja BiH. Fotografije predstavljajo muzejske predmete, družbeno kulturo, stavbno dediščino in njeno opremo, prizore iz vsakdanjega življenja, oblačilno kulturo ter prizore iz narave. Topič, sicer Čeh po rodu, velja za enega od pionirjev fotografije v Bosni in Hercegovini, ki je dobršen del svoje delovne dobe preživel prav v Zemaljskem muzeju BIH. O razstavi Zemaljski muzej Bosne in Hercegovine (tj. Narodni muzej Bosne in Hercegovine) je najstarejša moderna znanstvena in kulturna ustanova v BiH in skrbi za nekaj milijonski fond predmetov. Ena najpomembnejših zbirk je redka zbirka več kot 6.000 negativov na steklu iz poznega 19. in zgodnjega 20. stoletja. Večino te zbirke tvorijo negativi, ki jih je ustvaril František Topič, eden najvidnejših pionirjev fotografije v Bosni in Hercegovini. Čeh po rodu je večji del aktivnega življenja posvetil delu v Zemaljskem muzeju BiH, najprej kot arhivist in nato kot knjižničar, tajnik in fotograf. Kvalitetne reprodukcije Topičevih fotografij, kakršne omogoča današnja napredna tehnologija, ponujajo širši uvid v fotografovo delo, še bolj pa so pomembne kot primarni vir za raziskave intimne zgodovine in geografije bosansko-hercegovske družbe na pragu ene največjih tragedij človeštva – prve svetovne vojne. Po besedah avtorja razstave dr. Mirsada Sijarića imajo  Topičeve fotografije, na katerih so bolj ali manj natančno, amatersko ali mojstrsko, dokumentar
Plaketa Nika Kureta v roke Nadje Valentinčič Furlan

Plaketa Nika Kureta v roke Nadje Valentinčič Furlan

SEM, 7. marec ― Dnevi etnografskega filma - DEF 2019 so se začeli 5.marca 2019 s podelitvijo plakete Nika Kureta za pomemben prispevek k razvoju vizualne antropologije in etnografskega filma v Sloveniji. Letošnja nagrajenka je kolegica Nadja Valentinčič Furlan, kustodinja za etnografski film v SEM. Čestitamo! Plaketa Nika Kureta 2019 Plaketo Nika Kureta za leto 2019, ki jo podeljuje Slovensko etnološko društvo za pomemben prispevek k razvoju vizualne antropologije in etnografskega filma v Sloveniji, je prejela: Nadja Valentinčič Furlan Predstavitev nagrajenke Nagrajenka je vstopila na področje etnografskega filma in vizualne antropologije v času univerzitetnega študija. Bila je prva študentka etnologije, ki je imela željo in možnost, da seminarsko nalogo predstavi tudi s filmom. To so bili Ulični prodajalci Mladine (1988). Podobno se je lotila diplomske naloge Oris bivalne kulture v Študentskem naselju v Rožni dolini (1995), za katero je že leta 1990 izdelala film Študentsko naselje. Z obema nalogama je ustvarila vzorec za primerno kombinacijo pisnega in vizualnega teksta v univerzitetnih nalogah in v domačem akademskem prostoru razširila prostor teoriji in praksi vizualne antropologije. Temu prostoru je ostala zvesta do danes. Ko je Slovenski etnografski muzej (SEM) leta 2000 ustanovil Kustodiat za etnografski film, je postala njegova prva kustodinja. S tem smo v Sloveniji pridobili tretje institucionalno mesto s področja vizualne antropologije in drugega referenčnega producenta etnografskih filmov za etnološke raziskave. Na delovnem mestu kustodinje je Nadja Valentinčič Furlan napredovala do naziva muzejske svetnice. Prizadevala si je za vključevanje vizualne dokumentacije v redne in občasne muzejske razstave. O tem piše v članku Avdiovizualne vsebine na stalni razstavi Jaz, mi in drugi: podobe mojega sveta (Etnolog, 2010) in v nekaterih drugih. Sama je prispevala velik del vizualnih izdelkov, ki jih danes lahko pogledamo na stalnih razstavah Jaz, mi in drugi ter M
Maškare, pustovi, fajšenki, kurenti, šjeme, …

Maškare, pustovi, fajšenki, kurenti, šjeme, …

SEM, 27. februar ― Pustna dediščina Slovenije je izredno pestra in bogata. Številna lokalna pustovanja, ko se pustni liki odpravijo od hiše do hiše, kjer zaželijo vse dobro in z ropotom preganjajo vse slabo, pomembno vplivajo na ohranjanje kulturne dediščine.  Živost nesnovne kulturne dediščine je »gonilo«, da se šege, navade, znanja in veščine prenašajo iz generacije v generacijo. Pa vendar: tako kot se spreminja način življenja, se spreminja tudi nesnovna kulturna dediščina, kar se kaže tudi pri nekaterih pustnih šegah – ne vseh! Nekoč so se šemili le neporočeni moški, kar še danes dosledno ohranjata fantovski skupnosti Ravenskega in Drežniškega pusta. Drugod se šemijo tudi poročeni moški, a žensk ne prepuščajo medse, kot je to npr. pri Hrušiških škoromatih. Pri kurentu, najbolj množičnemu pustnemu liku v Sloveniji, pa si kurentije nadenejo neporočeni in poročeni moški, ženske, kot tudi otroci: dečki in deklice. Za ohranjanje pustne dediščine pa niso pomembni le tisti, ki se našemijo, temveč imajo pomembno vlogo tudi punce in matere, saj one spletejo nogavice, izdelajo rože iz papirja, zašijejo kostume itd. Čeprav je število različnih karnevalov po Sloveniji v porastu, kamor se odpravijo številne pustne skupine na gostovanje, pa je prisotnost pustnih likov v domači vasi, na domačem obhodu ali poberiji za njih najpomembnejši del pusta. Takrat domačini odprejo svoja vrata pustnim skupinam, jih pogostijo in obdarijo. Pustne šege so del celotne lokalne skupnosti, ki s to dediščino živi in jo ohranja. V Sloveniji imamo v Register nesnovne kulturne dediščine vpisane številne pustne šege: Cerkljansko laufarijo, Borovo gostuvanje, Obhode pustnih orače, Škoromatijo, Obhode kurentov, Drežniški in Ravenski pust, Šelmarijo, Vrbiške šeme, Zagoriške mačkare, Ponikovske mačkare, Pust mozirski. Strokovni opisi teh pustnih šeg so dostopni na: http://www.nesnovnadediscina.si/sl/register Register redno dopolnjujemo in zato so v pripravi še nekatere druge pustne šege kot npr. vleka ploha / pl
Mesec kulture 2019 – prost vstop za študente

Mesec kulture 2019 – prost vstop za študente

SEM, 21. februar ― Mesec kulture poteka že 17 let pod okriljem Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, vanj pa se vključujemo slovenske kulturne ustanove in inštitucije. Letos za študente muzeji in galerije omogočamo 1- tedenski brezplačen vstop med 11. in 17. marcem 2019. V Mesec kulture 2019 se priključuje tudi Slovenski etnografski muzej, ki študentom nudi brezplačne oglede svojih stalnih in občasnih razstav. Prijazno vabljeni!
še novic