Najava predavanj na simpoziju o staroverstvu in pokristjanjevanju 31. 8. – 1. 9. 2019

Najava predavanj na simpoziju o staroverstvu in pokristjanjevanju 31. 8. – 1. 9. 2019

Društvo Slovenski staroverci, 12. junij 2019 ― Objavljamo okviren program predavanj na letošnjem simpoziju o staroverstvu in pokristjanjevanju, ki bo v soboto, 31. 8. in v nedeljo, 1. 9. 2019, v Kobaridu. Letošnji simpozij bo prvič dvodnevni, sobotni simpozijski del z večernim kulturnim programom in nedeljski del, ki bo razdeljen na dopoldanski simpozijski del, kjer bodo predavali domačini in popoldanski del z […]
Morda poznate vi? (17)

Morda poznate vi? (17)

Fototeka MNZS, 12. junij 2019 ― Zanima nas, kdo so osebe na fotografijah in tudi kje so fotografije nastale. Če imate tudi kakšne informacije o ozadju nastanka fotografije, so tovrstne informacije tudi dobrodošle. V imenu celotnega kolektiva pa se vam zahvaljujemo že za vse do sedaj posredovane informacije, hvala! Vsi ki bi le-te z nami radi delili oz. bi nam o priloženih fotografijah radi pomagali razjasniti kakšen podatek, vljudno prosimo,...

Fotografske metamorfoze Ptuja v šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja

Kamra.si, 12. junij 2019 ― Zgodovinski arhiv na Ptuju vas v četrtek, 20. junija 2019, ob 17. uri vabi na otvoritev razstave Fotografske metamorfoze Ptuja v šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja. Razstavljene bodo fotografije iz zapuščine ptujskega novinarja, fotografa in publicista Jožeta Vrabla, čigar bogato dediščino hrani arhiv. Arhitekturna podoba javnega prostora - mesta Ptuj - se spreminja. Z izborom štiridesetih fotografij želijo prikazati tiste podobe mesta, ki ostajajo samo še v spominih posameznikov. Gledalce želijo spodbuditi k razmisleku, kako čas in prostor zaznamujeta arhitekturno podobo in kako arhitektura, ki nas obdaja, zaznamuje naše življenje. Razstavljene fotografije oživljajo trenutke, ki so minili, obenem pa predstavljajo most med nami in našimi predniki, za katerimi preko ohranjenih fotografskih podob ostaja edina sled, ki nas povezuje.      

12. junija 1993 je umrl Ivan Potrč, slovenski pisatelj ...

Kamra.si, 12. junij 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...12. junija 1993 je v Ljubljani umrl Ivan Potrč, slovenski pisatelj, dramatik in urednik. Rodil se je 1. januarja 1913 v Štukih pri Ptuju.  Ivan Potrč velja za enega izmed vodilnih pisateljev socialnega realizma pri nas. Ob pisateljevanju je deloval kot novinar in urednik, aktivno pa je bil vključen tudi v takratno družbeno in politično dogajanje. Rodil se je kot drugi izmed desetih otrok v kmečki in mlinarski družini. Po osnovni šoli je obiskoval gimnazijo na Ptuju (1926–1934), kjer se je vključil v komunistično gibanje. Zaradi komunističnega delovanja je bil malo pred maturo iz gimnazije izključen in bil slabo leto zaprt v ljubljanskih zaporih (1934). Gimnazijo je kasneje končal z opravljanjem izpitov.

12. junija 1828 se je rodila Luiza Pesjak, slovenska pesnica ...

Kamra.si, 12. junij 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...12. junija 1828 se je rodila Luiza Pesjak (tudi Lujiza  Pesjakova), slovenska pesnica, pisateljica in prevajalka. Umrla je 1. marca 1898. Šolala se je v zasebnem Fröhlichovem zavodu, v katerem je bila poleg dekliške vzgoje deležna tudi izobraževanja v romanskih jezikih in pravega pouka v pesništvu. Bila je izobražena, tako splošno kot tudi na področju literature. Kot najstarejši otrok odvetnika dr. Blaža Crobatha in matere Poljakinje je spoznala vse vidnejše može tedanje slovenske družbe, med njimi tudi Franceta Prešerena, ki je nekaj časa delal pri njenem očetu.

Svet bogov Vzhodnih Alp in Jadrana v stiku z rimsko civilizacijo

Društvo Slovenski staroverci, 11. junij 2019 ― Predrimska duhovna kultura na današnjem slovenskem prostoru je razmeroma malo poznana. Da vsaj malo osvetlimo ta bogat del duhovne preteklosti prostora na katerem živimo, objavljamo starejši članek v treh delih Marjete Šašelj Kos Svet bogov Vzhodnih Alp in Jadrana v stiku z rimsko civilizacijo. Članek govori o predrimskih kultih in božanstvih (keltskih, venetskih itd), kot […]
V Gorenjskem muzeju odpirajo razstavo Dekle iz ozadja zgodovine, ki je nastala v sodelovanju s SEM

V Gorenjskem muzeju odpirajo razstavo Dekle iz ozadja zgodovine, ki je nastala v sodelovanju s SEM

SEM, 11. junij 2019 ― V četrtek, 13. junija 2019, ob 19. uri bo v Stebriščni dvorani Mestne hiše v Kranju, Glavni trg 4, Gorenjski muzej odprl razstavo Dekle iz ozadja zgodovine - Ljudmila Belcijan in njena pot v Afriko z družino kneza Pavla Karađorđevića. Razstava je nastala v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem. Razstavo bo odprl Andrej Šter, vodja konzularne službe na Ministrstvu za zunanje zadeve. Kdo je bilo dekle iz ozadja zgodovine? Ljudmila (Milka) Belcijan se je rodila 16. septembra 1924 v Vinjah (Dol pri Ljubljani) mami Mariji (rojeni Virt) in očetu Janezu. V družini so bili štirje otroci, poleg Ljudmile še Mimi, Jože in Franc. Družina Belcijan se je v Predoslje preselila v najeto hišo. Tam je Ljudmila končala šest razredov osnovne šole. V Ljubljani je obiskovala šiviljski tečaj, saj je želela postati učiteljica ročnih del. Kot 15-letno dekle se je izpopolnjevala v kranjski šiviljski delavnici Macarol. Bližina gradu Brdo je vplivala na prebivalce Predoselj, še posebej po letu 1935, ko je postal poletna rezidenca družine kneza Pavla Karađorđevića, regenta Kraljevine Jugoslavije. Ljudmila Belcijan je bila najprej zaposlena na gradu Brdo, nato še na Belem dvoru v Beogradu. Opravljala je različna dela kot sobarica, perica, likarica, šivilja in varuška Pavlove hčere, princese Elizabete. Kraljevina Jugoslavija je pod knezom Pavlom pristopila k trojnemu paktu, da bi se izognila vojaškemu spopadu s Hitlerjevo Nemčijo in z Mussolinijevo Italijo. 27. marca 1941 je vojska izvedla državni udar, strmoglavila vlado, ukinila regentstvo ter razglasila mladoletnega kralja Petra II. za polnoletnega. Kneza Pavla z družino so prisilili k umiku v Kenijo do jezera Naivasha (severno od Nairobija), kjer so bili internirani pod britanskim nadzorom. Z njimi je odšla tudi Ljudmila Belcijan. Britanske oblasti so marca 1943 knezu Pavlu zaradi slabega zdravstvenega stanja odobrile preselitev v Johannesburg v Južni Afriki. Tam se je Ljudmila decembra 1945 prvič poročila in si ustvarila

11. junija 1949 je umrl Oton Župančič, slovenski pesnik ...

Kamra.si, 11. junij 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...11. junija 1949 je umrl Oton Župančič, slovenski pesnik, dramatik, prevajalec in urednik revije Ljubljanski zvon. Rodil se je 23. januarja 1878. Oton Župančič je bil eden štirih predstavnikov slovenske moderne. Z Dragotinom Kettejem, Josipom Murnom Aleksandrovim in Ivanom Cankarjem se je začel družiti v dijaškem društvu Zadrugi. Rodil se je 23. januarja leta 1878 v Vinici v Beli krajini v premožni trgovski družini. Oče Franc je bil doma iz Selišč pri Dolenjskih Toplicah, mati Ana pa je bila hrvaškega rodu. Otroštvo je preživel v Vinici in v idilični vasi Dragatuš. Tu je s šestimi leti vstopil v osnovno šolo in jo končal v Novem mestu. Šolanje je nadaljeval na gimnaziji v Novem mestu, nato pa se je družina po gospodarskem propadu odselila v Ljubljano, kjer je 1895 dokončal gimnazijo.

11. junija 1998 je umrl Jože Privšek, slovenski jazzovski pianist ...

Kamra.si, 11. junij 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...11. junija 1998 je umrl Jože Privšek, slovenski jazzovski pianist, skladatelj in dirigent. Rodil se je  19. marca 1937. Izobraževal se je na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani, tri leta privatnega študija kompozicije pa je prejel v Ljubljani pri Lucijanu Mariji Škerjancu. Izpopolnjeval se je na ustanovi Berklee College of Music v Bostonu (ZDA) pri slovitem profesorju Herbu Pomeroyu, ki je bil sicer mentor slavnih mojstrov, kot so Quincy Jones, Arif Mardin in Mike Gibbs.

11. junija 1881 se je rodil Fran Tratnik, slovenski slikar

Kamra.si, 11. junij 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...11. junija 1881 se je rodil Fran Tratnik, slovenski slikar. Umrl je 10. aprila 1957. Risar in slikar, doma v Potoku ob Dreti, se je rodil kot peti izmed devetero otrok kmetoma Jožefu in Frančiški. Velja za prvega slovenskega ekspresionista, ki je v svojem prvem obdobju v risbah prikazoval revščino in socialne krivice.Po osnovni šoli v sosednji vasi Gorica, se je v letih 1896–1897 učil slikarstva pri podobarju Ivanu Gosarju v Celju in nemščine pri premožnem meščanu Ivanu Žemljaku
še novic