1951 Begunje – Orjejo

1951 Begunje – Orjejo

Stare slike (Cerknica), 4. avgust 2019 ― Na sliki so Susmanov ata France, eden od njegovih sinov in voliča, ki so se lotili spomladanskega oranja. Ker je Francetova hči Ivanka, rojena Žnidaršič, poročena Baraga moja soseda, sem se odpravila k njej po več informacij. Očeta je takoj spoznala, za goniča volov pa se ni mogla odločiti, kateri od njenih bratov je. Kot […]
EXTRA SERIES V

EXTRA SERIES V

HISTRIA, 2. avgust 2019 ― Beneški Koper. Izseki iz zgodovinske dediščine ISBN ISBN 978-961-7007-06-0 Anno | Leto 2019 Pagine | Strani 186 Autore | Avtor Salvator Žitko Format | Formato 15 x 21 Prezzo | Cena 18,00 € The post EXTRA SERIES V appeared first on HISTRIA.

Četrtkovi zeleni popoldnevi: Vsakdanja uporaba eteričnih olj

Kamra.si, 2. avgust 2019 ― Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož vas v četrtek, 8. avgusta 2019, ob 17. uri vabi na predavanje Nuše Topolovec Vsakdanja uporaba eteričnih olj. Na predavanju boste izvedeli kaj so eterična olja, spoznali njihovo varno uporabo v vsakdanjem življenju, vpliv eteričnih olj na naše počutje in zdravje. Uporaba eteričnih olj pripomore k bolj zdravemu in čistejšemu okolju ter olajša premagovanje telesnih in čustvenih tegob. Eterična olja so uporabljali že Egipčani, ki so dišeče mešanice istočasno uporabljali za parfum in zdravilne pripravke. Vabljeni!

Četrtkovi zeleni popoldnevi: Dominik Bombek - Biotska raznovrstnost

Kamra.si, 2. avgust 2019 ― Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož vas v četrtek, 1. avgusta 2019, ob 17. uri vabi na predavanje Dominika Bombeka o biotski raznovrstnosti. V predavanju bo govora o upadanju biotske raznovrstnosti kot posledici človekovega malomarnega ravnanja z naravo. Seznanili se bomo s svetovnim ekološkim problemom, ki ga čutimo in opazimo tudi pri nas ter poskušali odgovoriti na vprašanje, ali so naravni rezervati v mikrookolju dobra rešitev ekološkega problema. Vabljeni!
Obisk dr. Petra Scherberja

Obisk dr. Petra Scherberja

Računalniški muzej, 1. avgust 2019 ― Razstavo »boj za slovenscino« si je ogledal tudi dr. Peter Scherber, po rodu Nemec, po izobrazbi pa slovenist. Ime dr. Scherberja se je ob pripravah na razstavo pojavilo popolnoma po naključju. Ko smo intervjuvali dr. Mirana Hladnika, smo ga vprašali, kako to, da se je navdušil nad uporabo računalnikov pri svojem raziskovalnem delu. Odgovoril je: … Continue reading Obisk dr. Petra Scherberja

Obisk dr. Petra Scherberja

Računalniški muzej, 1. avgust 2019 ― Razstavo »boj za slovenscino« si je ogledal tudi dr. Peter Scherber, po rodu Nemec, po izobrazbi pa slovenist. Ime dr. Scherberja se je ob pripravah na razstavo pojavilo popolnoma po naključju. Ko smo intervjuvali dr. Mirana Hladnika, smo ga vprašali, kako to, da se je navdušil nad uporabo računalnikov pri svojem raziskovalnem delu. Odgovoril je: […] The post Obisk dr. Petra Scherberja first appeared on Računalniški muzej.
1936 Gorenje Otave – Gledališka skupina

1936 Gorenje Otave – Gledališka skupina

Stare slike (Cerknica), 1. avgust 2019 ― Na fotografiji je gledališka skupina, ki je uprizorila igro “Goslarice naše ljube gospe”. Ker so igralke v kostumih in zamaskirane, ne prepoznamo nobene osebe. Sedeča na sredini je prepoznana le gospa Pavlina Mervič. Gledališka igra ” Goslarice naše ljube gospe” je bila nekoliko religiozno obarvana. Dekleta so si jo izbrala sama. Te igre učitelj Metod Mervič […]
MORDA POZNATE VI? (24)

MORDA POZNATE VI? (24)

Fototeka MNZS, 31. julij 2019 ― Tudi med dopusti nadaljujemo z objavljanjem svežih fotografij. Zanima nas, kdo so osebe na fotografijah in tudi kje so fotografije nastale. Če imate tudi kakšne informacije o ozadju nastanka fotografije, so tovrstne informacije tudi dobrodošle. V imenu celotnega kolektiva pa se vam zahvaljujemo že za vse do sedaj posredovane informacije, hvala! Vsi ki bi le-te z nami radi delili oz. bi nam o priloženih...

Pobuda za kulturno dediščino 2021-2027

ZZMS, 31. julij 2019 ― V Združenju zgodovinskih mest Slovenijo smo pripravili Pobudo za umestitev celostnega ukrepa varstva in razvoja kulturne dediščine  v razvojne dokumente izvajanja kohezijske politike 2021-2027, ki smo jo naslovili na  Ministrstvo za kulturo,  Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Službo Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko ter pristojne ministre. Občine članice Združenja imajo na svojem ozemlju […] The post Pobuda za kulturno dediščino 2021-2027 appeared first on ZZMS.
1961 Žilce, Rakek – Pionirska prometna milica

1961 Žilce, Rakek – Pionirska prometna milica

Stare slike (Cerknica), 31. julij 2019 ― Ta fotografija iz zbirke slikarja Slavka Mikšeta je bila posneta pri Svetem Vidu leta 1961. Avtor fotografije še ni znan, je pa bila posneta ob priliki odkritja spomenika NOB. Fotografija prikazuje mlade specialce slovenske milice. Na tem segmentu so: neznan, neznan, Jadran Uršič in Branko Milek. Tu pa so: neznana, Slavko Mikše, Slavko Truden, Janez […]
1935 Rakek – Poroka

1935 Rakek – Poroka

Stare slike (Cerknica), 30. julij 2019 ― Gledamo poročno sliko enega od bratov Martina Puntarja. Eden njegovih bratov je živel v Ivanjem selu, drugi v Logatcu. Martin je imel gostilno »Pr’ mostu«. Bila sta sposobna in cenjena človeka, oba delovna. Martin je bil lastnik, gospodar pa je bila Ivana. Kdo je gospodar in kako ljudje to pojmujejo? Neko sredo sem ravno prišla […]

30. julija 1952 je umrl Ivan Zajec, slovenski kipar

Kamra.si, 30. julij 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...30. julija 1952 je v Ljubljani umrl Ivan Zajec, slovenski kipar.  Rodil se je 15. julija 1869 v Ljubljani. Ivan Zajec, se je rodil v družini kiparja F.K. Zajca materi Josipini rojeni Walland. Po materini smrti (1870) je bil v reji pri teti Josipini Šepic na Igu. V rojstnem mestu je obiskoval ljudsko šolo (1876–1882) in 2 leti večerni vajeniški gradbeni tečaj na realki in se obenem učil kiparstva pri očetu. Šolanje je moral prekiniti, ker je oče obubožal, po njegovi smrti (1888) pa je z denarno podporo sorodnice Josipine Hočevar iz Krškega odšel na Dunaj. Tu je v šolskem letu 1888/1889 obiskoval obrtno šolo in na akademiji študiral kiparstvo: splošni kiparski oddelek (1889-1893) ter specialno kiparsko šolo (1893-1896). Bil je med najboljšimi učenci. Temeljito se je priučil tudi poklicnim veščinam (klesanje, vlivanje, cizeliranje), s katerimi se je spoznal že v Ljubljani. Za nadarjenost je prejel priznanja že na akademiji, med drugimi Fügerjevo medaljo za plastiko Prestrašeni satir (1894), ter leta 1896 še klasicistično, a realistično oblikovano skupino Adam in Eva. Svojemu vzorniku Michelangelu se je poklonil z marmornim kipom Vezalka sandal. Po končanem študiju je dve leti delal na Dunaju v ateljeju kiparja T. Friedla, vmes prebil pol leta v Münchnu, se seznanil z A. Ažbetom in obiskoval muzeje, predvsem bogate gliptoteke, kjer se je srečal z »grandioznimi« mojstrovinami antičnega in renesančnega kiparstva (Michelangelo in drugi). Leta 1899 je potoval v Italijo in istega leta odprl atelje na Dunaju, v katerem je izdeloval pretežno naročila »umetno obrtnega značaja« (stavbna plastika), a ustvaril tudi nekaj pomembnejših del z alegorično, mitološko in žanrsko vsebino. Med bivanjem v Parizu (1906-1909) je obiskal London (1906) in ZDA (1907). Ko se je 1909 vrnil v Ljubljano, ni imel ustreznih pogojev za delo, zato se je 1912 preselil v Trst in 1913 v Rim, kjer je risal za arheologe, kopiral v vatikanskih muzejih in leta 1913 nekaj
še novic