1952 Cerknica — Odkritje spomenika

1952 Cerknica — Odkritje spomenika

Stare slike (Cerknica), 24. september 2020 ― Na ploščadi ob križišču Ceste 4. maja in Partizanske ceste v Cerknici stoji spomenik padlim borcem NOV. Fotografija iz zbirke Toneta Urbasa in neznanega fotografa prikazuje častno stražo ob odkritju tega spomenika. Bronast kip partizana — bombaša je postavljen na dvodelnem kvadrastem kamnitem podstavku. Na zgornjem podstavku je vklesano posvetilo. Na vseh štirih straneh pa […]

24. septembra 1541 je v Salzburgu (Avstrija) umrl Paracelsus, švicarski alkimist, zdravnik, astrolog in okultist

Kamra.si, 24. september 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...24. septembra 1541 je v Salzburgu (Avstrija) umrl Paracelsus, švicarski alkimist, zdravnik, astrolog in okultist. Rodil se je 11. novembra/17. decembra 1493 (Einsiedeln - Švica).  Paracelsus se je rodil kot Theophrastus Philippus Aureolus Bombastus von Hohenheim. Nadimek Paracelsus je privzel kasneje. Beseda pomeni poleg ali podoben Celsusu, rimskemu zdravniku iz 1. stoletja. Njegovo glavno načelo pravi, da bi se moral zdravnik pri delu ravnati po zdravi pameti, vzorih iz narave in izkušnjah. V svojem času je pripomogel k raziskovanju kuge, sifilisa, poleg tega je bil izkušen tudi na področju zdravljenja s termalnimi vodami. Paracelsus je eden izmed zdravnikov, upodobljenih v samostanski lekarni v Olimju.
Izšla je knjiga Srednjeveški Blejski otok v arheoloških virih pri ZRC SAZU

Izšla je knjiga Srednjeveški Blejski otok v arheoloških virih pri ZRC SAZU

Društvo Slovenski staroverci, 23. september 2020 ― Izšla je knjiga Srednjeveški Blejski otok v arheoloških virih pri ZRC SAZU. Več informacij o knjigi in naročilo  na spodnji povezavi: Naročilo. V PDF obliki je knjiga na voljo na tej povezavi: http://iza.zrc-sazu.si/pdf/Opera/Blejski_otok_OIAS_42_2020.pdf V knjigi je tudi 10. poglavje o mitologiji z naslovom: “Mitična pokrajina. Preizkusi njenega obstoja z napovednima modeloma na primeru Bleda.”  

Arheološke raziskave na Pungrtu na Igu

ZVKDS, 23. september 2020 ― Arheološke raziskave na območju novogradnje Zavoda za prestajanje kazni zapora Ig  so se pričela že konec leta 2016. Najprej so bile izvedene nedestruktivne metode – interpretacija lidarskih posnetkov in izvedba geofizikalnih raziskav.  Jezik Slovenščina

Odprtje razstave: Let novomeške pomladi

Kamra.si, 23. september 2020 ― Osrednja razstava z naslovom Let novomeške pomladi je zasnovana kot preplet treh različnih umetnostnih zvrsti, likovne, literarne in glasbene in se tako navezuje na željo mladih akterjev, ki so svoj dogodek, kasneje poimenovan Novomeška pomlad, zasnovali pred stotimi leti in v katerem so v skupno celoto povezali te tri veje umetnosti.

Soareja - Nekaj dni v septembru 1920-2020 Novo mesto

Kamra.si, 23. september 2020 ― Vabljeni, da 26. septembra ob 19. uri z nami pričakate vrhunec tematskega leta novomeške pomladi. Ta se bo odvil na Kandijskem mostu in obljublja doživetje, ki se bo ozrlo 100 let v preteklost, hkrati pa z drzno soarejo stopilo v prihodnost. Ogled soareje Nekaj dni v septembru 1920-2020 Novo mesto v režiji Matjaža Bergerja iz Anton Podbevšek Teatra bo mogoč neposredno z Glavnega trga, na gradu Grm pa bo urejen ogled prenosa v živo, ki se bo vrtel na velikem platnu. Število mest je omejeno, vstop na prizorišči bo mogoč samo s predhodno prijavo. Za mimoidoče bo projekcija dogodka pripravljena tudi na pročeljih Knjižnice Mirana Jarca in Gimnazije Novo mesto, vsem, ki bi si želeli ogledati dogodek od doma, bo prek Facebook dogodka in spletne strani na voljo prenos v živo.

Muzejski vikend Orfej in Evridika

Kamra.si, 23. september 2020 ― Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož vas v soboto, 26. septembra 2020, od 10. do 16. ure vabi na Ptujski grad, na septembrski Muzejski vikend ORFEJ IN EVRIDIKA, ki bo potekal v okviru Festivala ptujskih zgodb 2020. Ob razstavi OSRČJE PETOVIONE / PTUJ V RIMSKI DOBI boste ob replikah predmetov iz rimskega časa spoznali življenje v rimski Petovioni, prisluhnili mitu o Orfeju in Evridiki in si izdelali preprosto brenkalo. Muzejski vikend je namenjen družinam z otroki, starimi več kot 5 let, in je brezplačen. V muzeju je za vse obiskovalce obvezna uporaba zaščitnih mask.
1970 Ljubljana – Dan za strip (2)

1970 Ljubljana – Dan za strip (2)

Stare slike (Cerknica), 23. september 2020 ― 1970 – Alan Ford Leta 1970 se je v ljubljanskih kioskih pojavil po vsebini in videzu nenavaden strip z naslovom Alan Ford. Ustvarila sta ga Italijana, risar Magnus (Roberto Raviola) in scenarist Max Bunker (Luciano Secchi). Glavni junaki zgodb so agenti skrivne newyor­ške detektivske skupine Grupa TNT, ki imajo svojo centralo zakamuflirano v ofucano cvetličarno […]

23. september - dan slovenskega športa

Kamra.si, 23. september 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...23. september - dan slovenskega športa Državni zbor je 18. junija 2020 sprejel spremembo zakona o praznikih in dela prostih dnevih z uvedbo novega praznika, s katerim je 23. september posvetil slovenskemu športu. Zakaj 23. september? Letos mineva okroglih 20 let od trenutka, ko je na olimpijskih igrah prvič zaigrala slovenska himna. Zdravljica je v čast olimpijcem, veslačema Iztoku Čopu in Luki Špiku ter strelcu Rajmondu Debevcu, prvič zaigrala 23. septembra 2000 na olimpijskih igrah v Sydneyju. Zadnjih nekaj let se po vsej Evropi 23. septembra začenja tudi Evropski teden športa, iniciativa Evropske komisije, katere namen je spodbuditi ljudi k telesni dejavnosti in del katere je tudi Slovenija. Začetek organiziranega športa na Slovenskem sega v leto 1863, ko je bilo 1. oktobra ustanovljeno prvo telovadno društvo Južni Sokol. S tem so bili postavljeni temelji za razvoj organiziranega športa v Sloveniji, razvoj športa v šolah, razvoj športnih društev, izobraževanja kadrov in oblikovanje trdne podlage za številne športne dosežke naših športnikov. Vir: https://siol.net/sportal/sportal-plus/slovenija-dobila-nov-drzavni-praznik-posvecen-sportu-528152    

ALMA KARLIN – nove kamrice samotnega srca

Kamra.si, 22. september 2020 ― Celjska Mohorjeva družba, Pokrajinski muzej Celje in Osrednja knjižnica Celje vabijo v četrtek, 24. septembra 2020, ob 17. uri v lapidarij na Savinjskem nabrežju v Celju na literarni pogovor ALMA KARLIN – nove kamrice samotnega srca. Pred dobrimi sto leti se je Celjanka Alma Karlin odpravila na osemletno potovanje po svetu, ki ga je strnila v etnološko, antropološko in potopisno delo Samotno potovanje. Almo Karlin pa smo letos spoznali še v drugačni luči, saj je prvič izšla avtobiografska zgodba Daljna ženska, v kateri spregovori o svojem odnosu s protinacističnim ubežnikom Hansom Joachimom Bonsackom, ki ga je v letih 1937–1938 nesebično gostila v svoji rimski hiši v Celju, nenavadni obiskovalec pa je zaznamoval tudi usode drugih Celjanov.   O Almi se bosta pogovarjala urednik ALEŠ ČEH in JERNEJA JEZERNIK, prevajalka in ena največjih poznavalk Alme Karlin, avtorica v nemškem prostoru pravkar nagrajene Almine biografije.   Vabljeni!   Prosimo za najavo vaše udeležbe:Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. document.getElementById('cloak00c6a8483f444f823c241ef2d8ef2e78').innerHTML = ''; var prefix = 'ma' + 'il' + 'to'; var path = 'hr' + 'ef' + '='; var addy00c6a8483f444f823c241ef2d8ef2e78 = 'urednistvo' + '@'; addy00c6a8483f444f823c241ef2d8ef2e78 = addy00c6a8483f444f823c241ef2d8ef2e78 + 'celjska-mohorjeva' + '.' + 'si'; var addy_text00c6a8483f444f823c241ef2d8ef2e78 = 'urednistvo' + '@' + 'celjska-mohorjeva' + '.' + 'si';document.getElementById('cloak00c6a8483f444f823c241ef2d8ef2e78').innerHTML += ''+addy_text00c6a8483f444f823c241ef2d8ef2e78+''; , T 03 426 48 00. V primeru dežja prireditev odpade.

Marija in Andrej Štremfelj: Najina zgodba

Kamra.si, 22. september 2020 ― Medobčinski muzej Kamnik vabi v četrtek, 24. septembra 2020, ob 18. uri na Muzejski večer z Marijo in Andrejem Štremfelj.   Prijave na dogodek sprejemamo do srede, 23. 9. 2020 do 12. ure. Predstavila bosta svojo življenjsko pot in uspehe, ki sta jih nanizala v dolgi alpinistični karieri. 7. oktobra letos bo minilo natančno 30 let, odkar sta postala prvi zakonski par, ki je priplezal na vrh sveta – na Mt. Everest. Tako sta se za večno vpisala v Guinessovo knjigo rekordov. Andrej pa je že leta 1979, v navezi z Nejcem Zaplotnikom postal prvi Slovenec (v jugoslovanski odpravi), ki je priplezal na streho sveta. Njuna življenjska pot je zaznamovana s številnimi solo in tudi skupnimi plezalnimi uspehi, ki sta jih strnila tudi v knjigi Objem na vrhu sveta. Knjigo in delčke iz njene vsebine bosta predstavila na predavanju. Prav tako pa bosta odstrla nekaj skrivnosti s svojega življenja. Sta zakonca, starša, že »upokojenca«, plezalca, alpinista, vodnika, Človeka z veliko začetnico, ki se jima priklanja širši svet. Z občudovanjem gledamo na njuno skupno in individulni poti in se klanjamo izjemnim dosežkom. Marija Štremfelj, prof. biologije, alpinistka, plezalka, gorska vodnica, žena in mama treh otrok. Leta 1979 se je prvič odpravila v Ande, že leta 1982 postala članica prve jugoslovanske ženske alpinistične odprave v Pamir, postala prva Slovenka na osemtisočaku (1986 – Broad Peak), kasneje je dosegla še tri., 13. ženska na svetu, ki je stala na Everestu. Andrej Štremfelj, prof. športne vzgoje, plezalec, alpinist, gorski reševalec, vodnik, mož in oče. Prejemnik zlatega cepina za življenjsko delo (2018) in zlatega cepina (z Markom Prezljem) za novo smer v alpskem stilu na Južni vrh Kančendzenge… V svoji karieri je opravil čez 3000 vzponov in plezalnih podvigov – v snegu, ledu, po prvenstvenih smereh.    

22. septembra 1943 je v Ljubljani umrl Anton Brecelj, slovenski zdravnik, politični delavec in publicist

Kamra.si, 22. september 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...22. septembra 1943 je v Ljubljani umrl Anton Brecelj, slovenski zdravnik, politični delavec in publicist. Rodil se je 9. junija 1875 v Žapužah. Po končani osnovni šoli v Šturjah je obiskoval gimnazijo v Ljubljani, leta 1901 pa je zaključil študij medicine v Gradcu in delal kot asistent na tamkajšnji kliniki. Leta 1903 je prišel v Gorico, kjer je bil sprva zasebni zdravnik, nato primarij bolnišnice usmiljenih bratov. Z ženo Alice Casagrande sta imela 11 otrok. Leta 1920 se je zaradi službene dolžnosti preselil v Ljubljano, kjer je živel in delal kot zasebni zdravnik za otroške in notranje bolezni vse do svoje smrti.Anton Brecelj je že kot gimnazijec in študent sodeloval v katoliškem gibanju in objavljal članke v Zori ( kot Bogdan Kazak) in Katoliškem obzorniku (podpisoval se je s kraticama A.B.) Tudi v času študija v Gradcu je bil zelo aktiven. Bil je član član akademskega društva Triglav a je leta 1898 izstopil in z nekaterimi drugimi ustanovil katoliško izobraževalno društvo Naprej za slovenske delavce in visokošolce v Gradcu, leta 1901 pa društvo Zarja.

30. Dnevi evropske kulturne dediščine (DEKD) in 8. Teden kulturne dediščine (TKD)

ZVKDS, 21. september 2020 ― Ta konec tedna se pričenjajo 30. Dnevi evropske kulturne dediščine (DEKD) in 8. Teden kulturne dediščine (TKD): Spoznaj?Varuj!Ohrani. 26. september−10. oktober 2020 Semič, 21. september 2020. Na današnjem novinarskem srečanju  je prisotne najprej pozdravila Polona Kambič, županja občine Semič, ki bo letos gostila slavnostno odprtje. Predstavila je številna prizadevanja občine Semič za ohranitev dediščine tega območja. Jezik Slovenščina
Razstava Slovenskega etnografskega muzeja Morje - naše življenje gostuje v Trstu

Razstava Slovenskega etnografskega muzeja Morje - naše življenje gostuje v Trstu

SEM, 21. september 2020 ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej                         Ljubljana, 18. september 2020 Razstava Slovenskega etnografskega muzeja MORJE - NAŠE ŽIVLJENJE gostuje v Trstu Razstavo Morje – naše življenje: Spomini nabrežinske ribiške družine, ki jo je leta 2018 zasnovala kustodinja mag. Polona Sketelj po dolgoletnem sodelovanju z Bogdanom Petelinom iz Nabrežine, muzej na povabilo Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji sedaj seli v Trst. Razstava pripoveduje o življenju slovenske ribiške družine iz Nabrežine pri Trstu, o slovenskem ribištvu ter odstira drobce življenja v tej kraški vasi, znani tudi po kamnoseštvu in bogatem kulturnem dogajanju. Ob tem na simbolnem nivoju priča tudi o načinu življenja celotne skupnosti Slovencev v tržaškem primorju in njihovi  povezanosti z zemljo in morjem. Odprtje razstave je v četrtek, 1. oktobra 2020 ob 18. uri, v Starem pristanišču v Trstu (Skladišče 26), za javnost bo odprta od 2. oktobra 2020 dalje. Razstavo je pripravil Slovenski etnografski muzej v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in soorganizaciji Občine Trst. Projekt podpirata Ministrstvo za kulturo RS in Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. O razstavi Razstava Morje - naše življenje odstira snovno in nesnovno dediščino slovenske ribiške družine Caharija, po domače Babčevih iz Nabrežine pri Trstu. Družinska dediščina Caharijevih je odsev prostora in časa. Skozi njo se zrcali vsakdanjik in praznik slovenskih družin, ki so si utirale pot na kraški zemlji, med oljkami, vinogradi in med morskimi valovi ob strmi kraški obali. Razstava je bila prvič na ogled leta 2018 v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani. Nastala je ob sodelovanju z zadnjim lastnikom družinske zbirke Bogdanom Petelinom. Na razstavi v Trstu je na ogled več sto predmetov iz družinske zapuščine, ki jih je hranilo pet rodov Babčevih. Sprva so te predmete vsakodnevno uporabljali, kasneje so jih hranili kot spomin na prednike in minule čase. Med razst
Razstava Slovenskega etnografskega muzeja Morje - naše življenje gostuje v Trstu

Razstava Slovenskega etnografskega muzeja Morje - naše življenje gostuje v Trstu

SEM, 21. september 2020 ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej                         Ljubljana, 18. september 2020 Razstava Slovenskega etnografskega muzeja MORJE - NAŠE ŽIVLJENJE gostuje v Trstu Razstavo Morje – naše življenje: Spomini nabrežinske ribiške družine, ki jo je leta 2018 zasnovala kustodinja mag. Polona Sketelj po dolgoletnem sodelovanju z Bogdanom Petelinom iz Nabrežine, muzej na povabilo Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji sedaj seli v Trst. Razstava pripoveduje o življenju slovenske ribiške družine iz Nabrežine pri Trstu, o slovenskem ribištvu ter odstira drobce življenja v tej kraški vasi, znani tudi po kamnoseštvu in bogatem kulturnem dogajanju. Ob tem na simbolnem nivoju priča tudi o načinu življenja celotne skupnosti Slovencev v tržaškem primorju in njihovi  povezanosti z zemljo in morjem. Odprtje razstave je v četrtek, 1. oktobra 2020 ob 18. uri, v Starem pristanišču v Trstu (Skladišče 26), za javnost bo odprta od 2. oktobra 2020 dalje. Razstavo je pripravil Slovenski etnografski muzej v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in soorganizaciji Občine Trst. Projekt podpirata Ministrstvo za kulturo RS in Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. O razstavi Razstava Morje - naše življenje odstira snovno in nesnovno dediščino slovenske ribiške družine Caharija, po domače Babčevih iz Nabrežine pri Trstu. Družinska dediščina Caharijevih je odsev prostora in časa. Skozi njo se zrcali vsakdanjik in praznik slovenskih družin, ki so si utirale pot na kraški zemlji, med oljkami, vinogradi in med morskimi valovi ob strmi kraški obali. Razstava je bila prvič na ogled leta 2018 v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani. Nastala je ob sodelovanju z zadnjim lastnikom družinske zbirke Bogdanom Petelinom. Na razstavi v Trstu je na ogled več sto predmetov iz družinske zapuščine, ki jih je hranilo pet rodov Babčevih. Sprva so te predmete vsakodnevno uporabljali, kasneje so jih hranili kot spomin na prednike in minule čase. Med razst

Janez Mežan - nove pridobitve ptujskega muzeja

Kamra.si, 21. september 2020 ― Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož vabi na ogled razstave Janez Mežan (1897-1972) / nove pridobitve ptujskega muzeja.  Na razstavi, ki bo na ogled od 25. 9.–1. 11. 2020 v Salonu umetnosti na Ptuju, si bo mogoče ogledati osem akvarelov in risb slovenskega umetnika Janeza Mežana, ki je živel in ustvarjal na Ptuju. Muzeju sta jih podarila gospa Mira Žuraj in gospod Boris Černe. Prireditve ob odprtju razstave ne bo. O umetniku:JANEZ MEŽAN (1897 Spodnji Brnik pri Cerkljah – 1972 Ptuj) Po končanem študiju na Akademiji za umetnost in umetno obrt v Zagrebu, kjer se je pridružil skupini umetnikov, imenovanih Četrta generacija, je živel in poučeval v Mariboru, kjer je bil pobudnik in član umetniškega kluba Brazda. Po drugi svetovni vojni se je naselil na Ptuju, kjer je poučeval risanje na ptujski gimnaziji do upokojitve. Mežan je bil ustvarjalen in tehnično razgiban slikar, zanimala sta ga matematika in aeronavtika. Ustvarjal je v vseh slikarskih tehnikah, tudi fresko, največjo subtilno dognanost, izpovedno moč in mojstrstvo pa je dosegel v akvarelu, kateremu se je v poznejših letih povsem posvetil.
še novic