Novice

dediščina

Predstavitev knjige Darinke Kozinc: Dobiva se v Maxiju

Kamra.si, 18. januar 2021 ― V četrtek, 21. januarja 2021, ob 18. uri Goriška knjižnica vabi k spremljanju predstavitve knjige Darinke Kozinc: Dobiva se v Maxiju, Nežne zgodbe za romantične in tankočutne bralce. Knjigo bosta predstavili avtorica mag. Darinka Kozinc in avtorica spremne besede Darica Majer Leban. Dogodek bo povezovala dr. Megi Rožič, z glasbenim nastopom ga bo popestril Domen Kozinc. Prijazno vabljeni k ogledu.
1968 Gorenje Otave – Štelnga

1968 Gorenje Otave – Štelnga

Stare slike (Cerknica), 16. januar 2021 ― Mladi fantje, največkrat stari 18 ali 19 let, so se dolgo let po vojni, na način, ki je viden iz fotografije, vsako leto odpeljali na štelengo. Se pravi, da so se odpeljali v Cerknico na oddelek za Ljudsko obrambo. Še pred tem dogodkom oziroma naborom so fantje morali opraviti zdravniški pregled ali tako imenovano vizito. […]
Objava petih vicev šestinpetdesetega izbora

Objava petih vicev šestinpetdesetega izbora

SEM, 15. januar 2021 ― Uredniški odbor je izbral šestinpetdeseti niz najboljših vicev, ki jih zbiramo v okviru našega poziva: Ne cepite najprej zdravnikov, če bo šlo kaj narobe, bomo ostali brez njih, začnite s poslanci. Odkar se šolamo doma, mi je jasno, zakaj nekatere živali pojedo svoje mladiče. Oče: »Sin, bili so časi, ko smo lahko v gostilnah še kadili!« Sin: »Ati, kaj so to gostilne? Ati zakaj si se začel jokati?« Being quarantined with a talkative child is like having an insane parrot glued to your shoulder. (Prevod: Biti v karanteni z zgovornim otrokom je kot bi imel na rami prilepljeno noro papigo.) I’m not talking to myself, I’m having a parent-teacher conference. (Prevod: Ne pogovarjam se sam s sabo. Imam govorilno uro.) Seznam vseh izbranih vicev  

Po Južnem Pacifiku z jadralko Jasno Tuta

Kamra.si, 15. januar 2021 ― Knjižnica Ivana Potrča Ptuj vabi k ogledu virtualnega potopisnega predavanja popotnice, jadralke in pisateljice Jasne Tuta. Avtorica bo predstavila svojo zadnjo knjigo Vse barve Polinezije, v kateri je opisala čas, ki ga je preživela med jadranjem v "večnem poletju" po Južnem Pacifiku. Dobimo se v četrtek, 21. januarja 2021, ob 19. uri na YouTube kanalu knjižnice. Ogled predavanja bo možen do četrtka, 18. 2. 2021. Vljudno vabljeni!  
1920 Rakek – Očalca

1920 Rakek – Očalca

Stare slike (Cerknica), 15. januar 2021 ― Očala, pravzaprav nanosnik, imenujejo drugje po svetu »pince-nez«, kar dobesedno pomeni »ščipati nos«. V Evropi so jih uporabljali že od konca 14. stoletja. Sodobnejša so se pojavila okrog leta 1840 in bila najbolj priljubljena med leti 1880 in 1900. Obešena so nosili na vrvici ali traku, da jih ni bilo mogoče izgubiti. Z leti se […]
Poziv avtorjem za Etnolog 31 (2021)

Poziv avtorjem za Etnolog 31 (2021)

SEM, 14. januar 2021 ― Vabimo vas k sooblikovanju letošnje muzejske periodične publikacije Etnolog. Osrednja tema znanstvenih člankov letošnjega Etnologa bodo raziskovalni pristopi in metode v sodobnem času (terensko delo danes, terenske raziskave v sodobnem času, sodobne metode etnografskega raziskovalnega dela). Izkušnja socialnega distanciranja v letih 2020 in 2021 je pokazala, da je na eni strani neposredna osebna izkušnja raziskovalke ali raziskovalca na terenu bistveno bolj pomembna, kot smo menili doslej, ko smo jo jemali kot samoumevno, na drugi strani pa je pokazala, da so sodobne komunikacijske poti z ljudmi na razdaljo prinesle nove izkušnje in nove pristope.  Zastavlja se vprašanje neposredne čutnosti v etnografski izkušnji, obrednost, ki se prenaša na distanco, zanimajo nas etične razsežnosti izvajanja etnografskih raziskav v hibridnem okolju in v sodobnih razmerjih in razmerah. Načina raziskovanja pa ni spremenila samo epidemija, temveč že prej pojav interneta, ki je močno spremenil terensko delo in tudi sam postal teren. Videti je, da teren kot sine qua non etnologije izgublja svoje primarno mesto. Nenazadnje se to kaže v sistemskem nefinanciranju tega početja. V času, ko je naše gibanje zaradi epidemije omejeno,  je omejena tudi možnost dokumentiranja na terenu, zbiranje predmetov in ustvarjanje novih fizičnih in digitalnih zbirk. Poleg nezmožnosti čutenja vsakdanjika se soočamo še z zaprtjem knjižnic, arhivov, muzejev …, raziskave pa ne dosegajo dela populacije, ki ne uporablja računalnikov in interneta. Vabimo vas, da v člankih predstavite tako teoretične poglede na raziskovalne pristope in metode v sodobnem času kot tudi njihovo  rabo za potrebe konkretnih raziskav.    Kot vsako leto načrtujemo tudi sklop znanstvenih člankov, ki vsebinsko niso omejeni. V obeh sklopih pričakujemo problemsko zastavljene še neobjavljene avtorske članke. Poleg znanstvenih pričakujemo tudi strokovne prispevke, tako tiste, povezane z razpisano tematiko kot tudi druge.  Vabimo vas k
1959 Zenica – Peti rojstni dan

1959 Zenica – Peti rojstni dan

Stare slike (Cerknica), 14. januar 2021 ― Fotografija je nastala 11. marca 1959 leta v mojem rojstnem mestu Zenica, v takratni SFR Jugoslaviji, sedaj Federaciji Bosne in Hercegovine. Oba z očetom sva na sliki videti srečna in to nazorno kaževa. Po pripovedovanju je to fotografijo ovekovečil edini takratni zeniški fotograf, gospod Tafro. Ob tej priložnosti je prišel k nam domov. Slika je […]

14. januarja 1987 je v Celju umrl Cvetko Ščuka, akademski slikar

Kamra.si, 14. januar 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...14. januarja 1987 je v Celju umrl Cvetko Ščuka, akademski slikar. Rodil se je 22. maja 1895 v Barkovljah pri Trstu Rojen je bil v Barkovljah pri Trstu, tam je tudi obiskoval osnovno šolo in maturiral na gimnaziji v Pazinu. Že na gimnaziji ga je za slikanje navdušil njegov profesor Saša Šantel, tako da je v letih 1911/12 obiskoval umetno–obrtno šolo v Ljubljani, v šolskem letu 1913/14 pa hospitiral na umetniški akademiji na Dunaju. Šolanje je prekinila 1. svetovna vojna, kot prostovoljec se je bojeval leta 1915 na ruski strani v bojih v Dobrudži, leta 1919 delal kot umetniški režiser pri Kunstfilmu na Dunaju in maja 1921 končal Umetniško akademijo v Firencah.

14. januarja 1937 se je v Kranju rodila Alenka Bole Vrabec, igralka in prevajalka

Kamra.si, 14. januar 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...14. januarja 1937 se je v Kranju rodila Alenka Bole Vrabec, igralka in prevajalka. Umrla je 27. marca 2020 na Golniku.  Debitirala je v Mladinskem gledališču, v predstavi Kristine Brenkove Princeska z modro vrtnico. Sodelovala je tudi s Teatrom 57. Kot igralka je preigrala vse od princesk, do žensk s skoraj groteskno močjo. Za svojo štiridesetletnico delovanja v gledališču si je izbrala globoko, preprosto in ranljivo pripoved o človekovi samoti in si izpolnila željo, enkrat v življenju nastopiti tudi z lutkami v monodrami Berte Bojetu Osama, v režiji Alena Jelena.

Razpis za Stelètovo nagrado in Stelètova priznanja za leto 2020

ZVKDS, 13. januar 2021 ― Danes 13. januarja 2021, je na spletni strani društva objavljen razpis za Stelètovo nagrado in Stelètova priznanja za leto 2020: http://www.s-kd.si/2021/razpis-za-steletovo-nagrado-in-steletova-priznanja-za-leto-2020/   Predloge sprejemamo 30 dni po objavi, do vključno 12. februarja 2021. Pošljite pa jih na naslov: ZVKDS OE Maribor, Slomškov trg 6, 2000 Maribor, v zaprti ovojnici, z oznako na prednji strani: Jezik Slovenščina

13. januarja 1904 se je v Gornjih Vremah rodil Bogomir Magajna, slovenski pisatelj, zdravnik in urednik

Kamra.si, 13. januar 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...13. januarja 1904 se je v Gornjih Vremah rodil Bogomir Magajna, slovenski pisatelj, zdravnik in urednik. Umrl je 27. marca 1963 v Ljubljani. Dr. Bogomir Magajna, pisatelj in zdravnik, se je rodil v kmečki družini očetu Francu ter materi Mariji Ambrožič, ki sta imela četvero otrok. Bogomirjev brat France Magajna se je uveljavil kot strokovni in leposlovni pisatelj. Prve štiri razrede osnovne šole je obiskoval v Vremskem Britofu, kasneje je šolanje nadaljeval v Ljubljani. Kot gojenec Marijanišča se je po maturi na klasični gimnaziji odločil za študij na ljubljanski medicinski fakulteti, diplomiral pa je leta 1930 na medicinski fakulteti v Zagrebu. Ker je bil italijanski državljan, bi moral služiti vojaški rok. Ker ga ni hotel služiti, je bil obsojen kot dezerter. Svoje vojaške obveznosti je opravljal po različnih krajih Jugoslavije kot vojaški zdravnik. Od leta 1931 je bil tri leta praktikant na različnih oddelkih ljubljanske splošne bolnišnice, od leta 1935 pa je delal v psihiatrični bolnišnici na Studencu v Ljubljani. Po opravljenem strokovnem izpitu je postal zdravnik sekundarij v bolnišnici na Studencu. Ob izbruhu druge svetovne vojne se je Bogomir Magajna pridružil Osvobodilni fronti, vendar so ga Italijani leta 1942 aretirali, ga obsodili na leto zapora in pet let odvzema državljanskih pravic ter ga konfinirali v Italijo. Po kapitulaciji Italije je šel v partizane, kjer je bil partizanski zdravnik in je urejal Partizanski zdravstveni vestnik. Po vojni je bil primarij v bolnišnici na Studencu. Dr. Bogomir Magajna ali dobri striček Baj-baj, kot so ga klicali njemu zelo ljubi in dragi otroci, je umrl za posledicami sladkorne bolezni. Dr. Bogomir Magajna je pisal in objavljal strokovne članke s področja zdravstva kot tudi dela za odrasle ter za otroke in mladino. Njegov literarni opus za odrasle že zelo zgodaj kaže njegov interes do psihičnih doživetij junakov. Vse bolj so ga privlačevali izjemni psihični procesi, kar prav got

13. januarja 1802 se je v v Vodulah (pri Dramljah pri Celju) rodil Matija Vodušek, nabožni pisatelj, narodni buditelj in celjski opat

Kamra.si, 13. januar 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...13. januarja 1802 se je v Vodulah (pri Dramljah pri Celju) rodil Matija Vodušek, nabožni pisatelj, narodni buditelj in celjski opat. Umrl je 11. decembra 1872 v Celju.  Teologijo je študiral v Celovcu in bil za duhovnika posvečen leta 1825. Kot kaplan je služboval v Slovenskih Konjicah in na Ponikvi, kot upravitelj pa v Slovenskih Konjicah, Pišecah, na Sladki gori in v Špitaliču, kjer je v letih 1834-1838 opravljal tudi funkcijo župnika. Leta 1838 je postal ravnatelj Glavne šole v Celju in pridigar in ko je bil leta 1847 imenovan za opata, je poleg opravil, ki mu jih je nalagala nova funkcija, sodeloval s celjsko Narodno čitalnico, pisal pesmi in urejal Drobtinice. Slovensko narodnostno gibanje je imelo v njem močno oporo. Njegova delavnost je zaznamovala tudi obnovo in razvoj mesta, saj je med drugim sodeloval pri obnovi Glavne šole v Celju, na njegovo pobudo pa je bila v letih 1862-1865 preurejena in poslikana tudi cerkev sv. Maksimiljana. Užival je velik javni ugled in bil med verniki zelo priljubljen. Pri opisu slovesnosti ob obnovi cerkve na Vranskem leta 1846 je časopis Novice o njem zapisal: »Verh tega, de so zgovoren, razumen in pobožen govornik, so tudi iskren in izobražen Slovan.«   Vir: Tatjana Badovinac, Janko Germadnik, Branko Goropevšek; Celjani so jih poznali; Pokrajinski muzej Celje, 2010.   Pripročamo tudi: https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi802465/
še novic