Literatura v mestu. Pogovor o Ivanu Hribarju

Kamra.si, 15. april 2021 ― Prijazno vas vabimo, da v torek, 20. aprila 2021, ob 18.30 prisluhnete spletnemu pogovoru o Ivanu Hribarju, politiku, gospodarstveniku, diplomatu, pesniku, pisatelju, prevajalcu, kulturnemu delavcu ter legendarnemu županu mesta Ljubljane med letoma 1896 in 1910.   O njegovem življenju in delu bomo spregovorili z zgodovinarko dr. Ireno Žmuc in etnologinjo Mojco Ferle iz Mestnega muzeja Ljubljana.   Beseda bo tekla tudi o literarnih poskusih Ivana Hribarja, o njegovih dveh družinah, še posebej o drugi ženi Mariji in njuni hčerki Zlatici, ki je skrbno ohranjala očetovo dediščino. Po njej se imenuje tudi prenovljena vila v Rožni dolini, ki bo letošnjega maja odprla vrata za obiskovalce in ponudila celosten vpogled na zasebno in javno življenje Ivana Hribarja.   Pridružite se nam lahko preko zoom povezave: https://zoom.us/j/95336060880. 

Izginula dediščina Šenčurja

ZVKDS, 15. april 2021 ― Kulturno društvo Hiša čez cesto bo v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območno enoto Kranj, ob občinskem prazniku postavilo razstavo na prostem, ki jo je finančno podprla Občina Šenčur. Jezik Slovenščina
1948 Stari trg – Tretji letnik Nižje realne gimnazije Stari trg in popis njenih učiteljev

1948 Stari trg – Tretji letnik Nižje realne gimnazije Stari trg in popis njenih učiteljev

Stare slike (Cerknica), 15. april 2021 ― Na telovadišču TVD Partizan se je leta 1948 z razredničarko Marijo Iglar fotografiral III. razred dijakov Nižje realne gimnazije Stari trg, katere začetki segajo v medvojno leto 1944. V ozadju vidimo leseno ograjo telovadišča, za katero teče Brežiček, za njim pa so strehe Kovačeve in Šepčeve hiše, nekdanja kovačija ter Vrhovčeva in Plosova oziroma Baštkova […]
Slovenski etnografski muzej odpira razstavo o izjemni slovenski znanstvenici dr. Branislavi Sušnik

Slovenski etnografski muzej odpira razstavo o izjemni slovenski znanstvenici dr. Branislavi Sušnik

SEM, 14. april 2021 ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej                         Ljubljana, 13. april 2021 V Slovenskem etnografskem muzeju bo od srede 21. aprila 2021 na ogled razstava La Doctora: Življenje in delo slovenske znanstvenice v Paragvaju. Razstava je posvečena dr. Branislavi Sušnik (1920 – 1996), pomembni raziskovalki slovenskega porekla, ki je svojo znanstveno in raziskovalno delo s področja etnologije, antropologije in etnolingvistike posvetila staroselskim ljudstvom Paragvaja. Virtualno odprtje razstave bo v torek, 20. aprila 2021, ob 18.00 in bo potekalo na spletni strani SEM in na YouTube kanalu SEM. Na odprtju bo predpremierno predvajan 24 minutni dokumentarni film Spomini na Branislavo Sušnik. Avtor: Diego Segovia Palau, Paragvaj. Prevod filma so pripravili študenti magistrskega študija hispanistike, Oddelek za romanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani. O razstavi: Razstava pripoveduje življenjsko zgodbo dr. Branislave Sušnik, slovenske etnologinje, antropologinje in etno-lingvistke, ki jo je zgodovinska usoda ob koncu 2. svetovne vojne pahnila v novo, povsem drugačno kulturno okolje Paragvaja. 45 let je vodila Etnografski muzej Andrés Barbero v Asunción in predavala etnologijo na Nacionalni univerzi v Asunciónu. Za dosežke v znanosti je prejela najvišja nacionalna priznanja Paragvaja. Imela je mnogotere darove, ki jih je v okviru treh poglavitnih dejavnosti: muzeologije, znanstveno-raziskovalnega in pedagoškega dela združila v nedeljivo strokovno izkušnjo.   Razstava predstavi ključna dela Branislave Sušnik in odprave med staroselska ljudstva Paragvaja. Hkrati pripoveduje zgodbo o staroselskih skupnostih Chaca in vzhodno-paragvajskega gozda ter savane, katerim je avtorica razstave namenila največ raziskovalne pozornosti. Na razstavi bodo v štirih zaokroženih vsebinskih ambientih (Branislava Sušnik: od Medvod do Asuncióna; Staroselske kulture Chaca; Staroselske kulture vzhodnega Paragvaja; Paragvaj) predsta

Zbiramo spomine: Šege in navade vašega kraja - od setve do žetve

Kamra.si, 14. april 2021 ― Zbiramo spomine: Šege in navade vašega kraja – od setve do žetve Se še spomnite jedi, ki niso smele manjkati ob poroki ali za božič? Iz česa ste naredili velikonočne butare? Katere pesmi ste peli ob žetvi in košnji? Še znate napovedati dobro letino? V preteklosti smo ljudje veliko bolj dosledno živeli v sožitju z naravo. Človek se je ravnal po soncu in luni, kar se kaže predvsem v slovenskih šegah in navadah. Vsakodnevno delo na polju in obeleževanje različnih praznikov je narekovalo tudi prehranjevalne navade. Za veliko noč ni smel manjkati velikonočni kruh ali pogača, žetvi je obvezno sledil likof, največ porok pa je bilo v kulinarično bogatem pustnem času. Če želite z nami deliti fotografije, dokumente, predmete ali spomine v povezavi s šegami in navadami vašega kraja, kot so pustovanje, poroke, rojstvo, krst, jurjevanje, martinovanje, setev, koline, ličkanje koruze, mlatev ipd., vas vabimo k sodelovanju. Vaše zgodbe si bomo zapisali, gradivo pa digitalizirali in vam ga vrnili. Zbrano digitalizirano gradivo bomo shranili v svojem arhivu in ga delno uporabili za pripravo novih digitalnih zbirk na spletnem portalu digitalizirane kulturne dediščine slovenskih pokrajin Kamra. Zbiranje gradiva na temo šeg in navad bo na omenjeni dan v času odprtosti knjižnic potekalo v Ljudski knjižnici Metlika, Knjižnici Črnomelj, Knjižnici Brežice, Knjižnici Sevnica, Valvasorjevi knjižnici Krško, Knjižnici Kočevje, Knjižnici Miklova hiša Ribnica, Knjižnici Pavla Golie Trebnje in Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto. Vsaka zgodba šteje pri snovanju življenjske zgodbe našega kraja!
Nabiralništvo - med nagonom in kulturo

Nabiralništvo - med nagonom in kulturo

SEM, 14. april 2021 ― Slovenski etnografski muzej v sodelovanju z etnologinjo Vlasto Mlakar že peto leto zapored organizira seminar za etnobotaniko – tokrat v spletni izvedbi. Letošnji seminar bo poudaril pomen nabiralništva ter osvetlil nekatera tisočletna znanja o rastlinah, predstavil dobre prakse, ki so se ohranile s prenosom izkušenj iz preteklosti in nas vrnil h 'koreninam'. Rastline, kot najbolj vidni in otipljivi del naravnega okolja, spremljajo človeka od samega začetka obstoja. Pri spoznavanju užitnosti in zdravilnosti, pa tudi drugih koristi in uporab posameznih rastlin ali njihovih delov, se je človek v najstarejših časih ravnal po samoohranitvenem nagonu. Pridobljeno znanje in izkušnje so se skozi tisočletja prenašala z ustnim izročilom, od novega veka dalje tudi s pisano besedo. Vloga in oblike nabiralništva so se skozi čas spreminjale, nabiralništvo kot ostanek pradavnine, pa še danes ostaja sestavni del sodobne kulture. Vendar se danes človek ne ravna več po izročilu svojih prednikov, ki so poznali blagodejno moč narave, ji zaupali svoje zdravje in počutje ter ji vračali spoštljivo pozornost. Kje je meja med preživetjem in čaščenjem, nabiranjem in plenjenjem? Strokovnjaki s področja arheologije, etnologinje in biologije ter zeliščarji in drugi vešči nabiralci bodo osvetlili pomen nabiralništva nekoč in danes ter prikazali stara znanja o uporabi nekaterih rastlin v kulturni tradiciji Slovencev. Prijave in informacije: Prijave sprejemamo od 15. aprila18. maja 2021 Barbara Sosič / E: barbara.sosic@etno-muzej.si / T: 01/300 87 49 Elektronska prijava Cena za dvodnevni seminar: 40 € Plačilo na TTR: SI56 01100-6030376834 Namen plačila: PRIIMEK – ETNOBOTANIKA (najkasneje do 18. maja 2021) Prijava in plačilo sta mogoča tudi na recepciji razstavne hiše SEM na Metelkovi 2 v Ljubljani vsak dan med 10. in 18. uro, razen ob ponedeljkih. PROGRAM SEMINARJA (registracija v ZOOM je 15 minut pred začetkom seminarja) Četrtek, 20. 5. 2021 (17.00 – 20.00) 17.00–17.15: Uvo
1917 Cerknica – Natakarice

1917 Cerknica – Natakarice

Stare slike (Cerknica), 14. april 2021 ― Slika je iz zbirke gospoda Jerneja Malovrha. Deklet ne poznamo. Lepa so in lepo oblečena – ali so služkinje ali natakarice. Ena izmed njih je Lojzka. Oblečene so v dirndl. To je obleka, ki izvira iz področja nemško govorečih Alp. Sestavljen je iz oprijetega telovnika, bluze, nabranega krila in predpasnika. Pojavil se je kot oblačilo […]

14. aprila 1988 je v Ljubljani umrl Fran Zwitter, slovenski zgodovinar

Kamra.si, 14. april 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...14. aprila 1988 je v Ljubljani umrl Fran Zwitter, slovenski zgodovinar. Rodil se je 24. oktobra 1905 v Beli Cerkvi pri Novem mestu. Rodil se je v družini sodnika Davorina Zwittra, koroškega Slovenca. Po maturi na klasični gimnaziji v Novem mestu (1924) je v letih 1924-26 študiral zgodovino in geografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, v letih 1926-28 pa na dunajski univerzi. Leta 1928 je diplomiral v Ljubljani in leta 1929 tudi doktoriral. V letih 1930-32 je bil s podporo francoske državne štipendije in štipendije sklada Pavla Turnerja na izpopolnjevanju v Parizu, kjer je med drugim študiral pri zamenitem proučevalcu francoske revolucije Albertu Mathiezu.  V letih 1933-1938 je učil na ljubljanski klasični gimaziji, hkrati pa je bil od leta 1937 privatni docent za občo zgodovino novega veka na Filozofski fakulteti. Leta 1938 je bil kot prvi stalno zaposleni predavatelj obče zgodovine novega veka na ljubljanski Filozofski fakulteti imenovan za rednega docenta. V obdobju med obema vojnama je bil dejaven tudi kot kritični publicist. Kot levi liberalec je tik pred napadom na Jugoslavijo sodeloval pri ustanovitvi Društva prijateljev Sovjetske zveze, pozneje pa se je priključil Osvobodilni fronti. Po začetku italijanske okupacije je bil maja 1941 kratko aretiran, marca 1942 pa poslan v konfinacijo v Aprico, majhen kraj ob italijansko-švicarski meji. Po kapitulaciji Italije leta 1943 se je sam z vlakom in peš prebil do Slovenije, kjer se je pridružil slovenskim partizanom. Od januarja 1944 do marca 1945 je v Kočevskem Rogu vodil partizanski Znanstveni inštitut IOOF, edinstveno inštitucijo v zasedeni Evropi. Kot predednik komisije za mejna vprašanja pri IO OF je pripravljal gradiva za novo povojno določitev jugoslovanskih oziroma slovenskih mej. V letu 1945 je odšel v Beograd, kjer je do leta 1947 delal kot tajnik na Inštitutu za preučevanje mednarodnih vprašanj pri jugoslovanskem zunanjem ministrstvu. Na Inštitutu je nad

Predstavitev knjige Alje Furlan Ptica resnica

Kamra.si, 13. april 2021 ― V četrtek, 15. aprila 2021, ob 18. uri Goriška knjižnica vabi k spremljanju pogovora z avtorico Aljo Furlan in predstavitve njene knjige Ptica resnica. Z avtorico se bo o njenem ustvarjalnem opusu ter o knjigi pogovarjala Polona Abram. Knjiga je izšla pri Zavodu Margarana v letu 2019, ilustrirala in oblikovala jo je Polonca Leban Grmek. Povezava na platformo Zoom (TUKAJ) bo aktivna v četrtek, 15. aprila 2021, v času med 17.50 in 19.15.

Judje v Mariboru v času dogajanja romana Marpurgi

Kamra.si, 13. april 2021 ― Maribor je bil že v času srednjega veka strpno in napredno mesto. Judovska skupnost v Mariboru je bila največja srednjeveška skupnost na ozemlju današnje Slovenije in središče judovstva ne samo Štajerske, pač pa tudi sosednjih dežel. Prav to je bil motiv Zlati Vokač Medic, da je napisala roman Marpurgi, ki je v lanskem letu doživel četrti ponatis pri založbi Beletrina. Prav tako je bila lansko leto v SNG Maribor premierno uprizorjena opera Marpurgi, katere libreto je nastal na osnovi romana Vokačeve. Istega leta sta Mariborska knjižnica in Sinagoga Maribor pripravili razstavo in katalog Marpurgi: med zgodovino in literarno svobodo. Zato je več kot dovolj razlogov, da nam Maribor in Jude tistega časa predstavi Boris Hajdinjak, zgodovinar, soavtor razstave Marpurgi, direktor Sinagoge Maribor ter poznavalec srednjega veka in zgodovine Judov na Slovenskem. Predavanje se bo odvijalo na spletu v torek, 13. aprila 2021, ob 17. uri preko Zoom aplikacije. Povezava na dogodek:Join Zoom Meetinghttps://arnes-si.zoom.us/j/99695151231?pwd=czZxOWpnWkZFcHpmNnJWM1N2K1k4dz09 Meeting ID: 996 9515 1231Passcode: 030473 Prijetno virtualno zgodovinsko druženje!
1947 Bled – Grand hotel

1947 Bled – Grand hotel

Stare slike (Cerknica), 13. april 2021 ― Pogled na Grand hotel ob Blejskem jezeru. Na kraju, kjer stoji hotel, so leta 1818 našli dva topla vrelca z zdravilnimi učinki. Pokrili so ju z leseno barako. Štiri leta za tem je bilo na Bledu urejeno prvo kopališče. Leta 1850 je poštni ravnatelj Hoffmann iz Ljubljane začel gradnjo malega hotela tik ob jezeru. Otvoritev […]

13. aprila 1900 je v Mariboru umrl Ignacij Orožen, duhovnik in zgodovinar

Kamra.si, 13. april 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...13. aprila 1900 je v Mariboru umrl Ignacij Orožen, duhovnik in zgodovinar. Rodil se je 30. januarja 1819 v Laškem.  Zgodovinar, stolni prošt in apostolski protonotar Ignacij Orožen je bil sin laškega tržana in trgovca Ignacija Orožna in Marije roj. Ramšak. Po gimnaziji v Celju je študiral filozofijo v Gradcu, teologijo v Celovcu in bil l. 1842 posvečen. Bil je kaplan v Žalcu in v Celju, župnik v Mozirju, nadžupnik pri sv. Križu v Rogaški Slatini, v Mariboru pa stolni kanonik, stolni dekan in stolni prošt. Bil je škofijski šolski nadzornik, ravnatelj semenišča, predaval je na bogoslovnem učiteljišču o cerkveni umetnosti. Bil je član štajerskega deželnega šolskega sveta in ravnatelj ordinariatske pisarne. Leta 1891 ga je papež imenoval za apostolskega protonotarja. 
še novic