Radio Študent, 17. avgust 2016 ― Corpus, 2016   Newyorška mladež, ki je popkulturi kljubovala in jo definirala z avantgardnimi zvoki zasedb The Velvet Underground in New York Dolls, ki je z The Ramones prevpraševala teatralnost britanskega punka, s Talking Heads definirala pomen novega vala, nas v osemdesetih pretresala z abrazivnimi zvoki Sonic Youth in Swans, ustvarila temelje hip hop kulture ter simultano kot odgovor na DC hardcore razvila svojo sceno, ostaja nemirna tudi v 21. stoletju. Njihova življenja definirajo gentrifikacija in visoke najemnine, nedostopne šolnine ter večanje rasnih napetosti in policijskega nasilja, kar srhljivo spominja na nemirna 80. leta. Prav s temi tematikami se skozi glasbo, umetnosti in fanzinovstvo ukvarja kolektiv Letter Racer, ki ga tvorijo eksperimentalni rap trio Ratking, thrash pop projekt 86, samosvoji producent Lee Bannon ter nocojšnji protagonisti Tolpe bumov Show Me the Body. Kot so povedali sami, gre za način kolektivnega nastopa. »Mulci iz vseh koncev mesta na novo osmišljajo vse tunele, parke, stanovanja in galerije. To se zgodi, ko deložiraš družine in višaš najemnine: mulci bodo terjali svoje prostore.«      Njihov nepridobitniško naravnani etos kulturne produkcije se zrcali tudi v načinu distribucije bendovega prvenca Body War, ki ga lahko poslušalci zastonj potegnejo z njihove spletne platforme Corpus. Vse skupaj se torej resnično kaže kot spontani upor rosno mladih fenov hardcora, hip hopa, no wavea in drugih derivatov newyorškega podzemlja, ki si želijo sceno v svoji naivni zagnanosti ponovno vrniti k njenim koreninam. In če obrnemo besede newyorških hardcore klasikov Gorilla Biscuits iz zimzelene New Direction: »new stage, old ideas«. Skratka, gre za bend z vizijo, ki je v osnovi enaka tisti njihovih glasbenih očakov, ki pa je obenem ne bi bilo mogoče realizirati v nobenem drugem obdobju. Fantje res ne dajejo občutka, da bi šlo zgolj za neko hipstersko oživljanje žanrov iz naftalina, ki se bo sčasoma izrodilo v še en hitro

Radio Študent, 17. avgust 2016 ― Earache, 2015   Ameriški death metalci Morbid Angel, ki trenutno pripravljajo material za nov album, ki naj bi izšel naslednje leto prek založbe UDR Records, so v 80-ih letih prejšnjega stoletja začeli osvajati svet, še posebej, ko se je bendu kot basist/vokalist pridružil David Vincent in ko je zasedba podpisala dolgoročno pogodbo z založbo Earache Records, ki je v tistih časih postala vodilna za promocijo predvsem death metala in grindcora. Morbid Angel so tako prišli v široko družino, kjer so že bivali Napalm Death, Carcass in Bolt Thrower.  Leta 1989 so Morbid Angel izdali uradni prvenec Altars Of Madness, ki so ga v sklopu t. i. Grindcrusher turneje predstavljati tudi v Angliji. Leta 1989, natančneje 14. novembra, je bil v mestu Nottingham v klubu Rock City headlinerski koncert zasedbe, ki je bil posnet kot video bootleg. Del tega video posnetka so Morbid Angel uporabili za spot za otvoritveni komad prvenca Altars Of Madness, Immortal Rites, nato pa je posnetek po uradnih kanalih postal nedostopen.  Šele leta 2006 je založba Earache, s katero Morbid Angel takrat več niso sodelovali, ponovno izdala prvenec in kot bonus DVD priložila videoposnetek iz Nottinghama. A prav kot samostojni live album ni bil izdan do lani, ko ga je založba aprila meseca izdala ekskluzivno kot LP v sklopu Record Store Day. Temu LP-ju je dala ime Juvenilia, izraz pa sodeč po Wikipedii predstavlja artistično delo, ki  je nastalo v mlajšem obdobju nekega avtorja. To v pomenskem smislu popolnoma drži za Morbid Angel, saj gre za v vseh pogledih mlado delo – tako časovno kot zrelostno – in s tem predstavlja skorajda popolno nasprotje prvem uradnem koncertu, ki so ga Morbid Angel v sodelovanju z Earache Records izdali leta 1996 in ga poimenovali Entangled In Chaos. Tisti posnetek je zvočno odličen, bend je v top formi, sliši se, da gre za izkušeno death metal mašino, hkrati pa ponuja material s štirih albumov. Juvenilia je precej drugačna zgodba. Najprej naj vas takoj opozo