Novice

glasba

Umrl Jerry Heller, ranjeni bik biografije Straight Outta Compton

Umrl Jerry Heller, ranjeni bik biografije Straight Outta Compton

Radio Študent, 8. september 2016 ― Cucek pazi, z rapom miga:  Kurupt ni ob neznanem času, na neznanem kraju, na neznan način prejel namere o prejemu podkupnine, je pa zato leta 1994 posnel "Up Down-n-Around", današnji Cuckov izbor. Komad je nastal v časih, ko je bil Mladi Gotti član zloglasnega labla Death Row, uradnega izida pa ni dočakal. Klasična poletna viža, sproducirana izpod prstov Soopaflaya, na majku pa Kurupt v vrhuncu forme, ko je spadal v smetano zahodnoobalnih lyricistov. - https://www.youtube.com/watch?v=v2-xD0jJpS4 Wazzappenin:  ... Zaradi srčnega napada je v 76-em letu umrl Jerry Heller, manager N.W.A. in Eazy-E-ja in solastnik založbe Ruthless Records. Brez njega verjetno nikoli ne bi slišali za NWA... ... De La Soul so se po letu 1989, ko je izšel njihov prvenec "3 Feet High & Rising" vrnili na vrh prodajne Hiphop Billboardove lestvice z novim albumom And The Anonymous Nobody... ... Tyga podpisal za GOOD Music... Obvezno čekiranje tedna:  ... Ka v svojem intervjuju s Spinom še enkrat predstavlja svojo temačno stran hiphopa. Obvezno čtivo najdeve na Spinovi spletni strani - http://www.spin.com/2016/08/ka-brownsville-hip-hop/... ... Izjemen nastop Vinca Staplesa s svojim singlom z The Roots pri Fallonu - http://www.nbc.com/the-tonight-show/video/vince-staples-smile/3095974... ... Redbull Music Academy se ob 25 obletnici prvenca Cypress Hillov, pogovarja o njihovi čislani plošči, ki je v marsičem spremenila percepcijo hiphopa predvsem pri beli mladini. Link... ... Earl Sweatshirt ter Samiyam nakupujeta v Amoebi. Kaj sta privlekla iz čislane štacune, si lahko ogledate tule.  ... Snoop Dogg gleda in komentira kačji spolni akt. Pure gold. Klik, klik... Playlista: 1.) DEFARI: West Up 2.) URBAN RENEWAL PROJECT ft. CAMP LO: Don't Ask Y 3.) JAMES BLAKE ft. VINCE STAPLES: Timeless 4.) OPEN MIKE EAGLE & PAUL WHITE: Smiling (Quirky Race Doc) 5.) WAX TAILOR ft. GHOSTFACE KILLAH: Worldwide 6.) ISAIAH RASHAD ft. HUGH AUGUSTINE & JAY ROCK: Tity And Dolla 7.) ISAIAH RASHAD ft
... čakajoč Becketta ...

... čakajoč Becketta ...

Radio Študent, 8. september 2016 ― V tokratni oddaji košček plošče ameriškega skladatelja MORTONA FELDMANA Beckett Material, godalni dvojec DOMINIC LASH & ANGHARAD DAVIES  s koncertne plošče 5.5. 16.  in druga plošča Versatile Ambience izvorno tolkalskega dvojca JEPH JERMAN & TIM BARNES, ki to izkušnjo potopi v zven vsakdana ...   MORTON FELDMAN: Beckett Material (Wergo, 2016) Morton Feldman- kompozicije; Claudia Barainsky- sopran; WDR Sinfonieorchester; Petr Rundel- dirigent:: Wergo JEPH JERMAN & TIM BARNES: Versatiel Ambience (Idea Intermedia, 2016) Tim Barnes & Jeph Jerman- predmeti, terenski posnetki, kompozicija, ...;; Ken Vandermark- klarinet, tenorski saksofon; Jacob Duncan- basovski klarinet, altovski saksofon; Sara Soltau- violina; Aaron Michael Butler- basovski boben; Rachel Short- francoski rog; Brett Berry- kitara;; Idea Intermedia DOMINIC LASH & ANGHARAD DAVIES: 5. 5. 16 (Otoroku, 2016) Dominic Lash- kontrabas; Angharad Davies- violina;; Otoroku    

LAČNI FRANZ

Kino Šiška, 8. september 2016 ― Legendarni Lačni Franz s posebnima gostoma na velikem koncertu, na katerem bodo poleg železnega repertoarja predstavili novi album Ladja norcev. V glasbeno pristanišče nas bo pospremila mlada kamniška rock skupina Kalaia. Ne samo, da je Lačni Franz pomlajen, temveč se je … Preberi več →
Wolf Alice v dunajskem Flexu

Wolf Alice v dunajskem Flexu

Radio Študent, 7. september 2016 ― Flex, Dunaj, 8. 9. 2016   V četrtek zvečer je bila množica pred priljubljenim dunajskim klubom Flex še večja kot običajno. Sumljivim tipom, ki tam vedno prodajajo prepovedane snovi, so se tokrat pridružili še preprodajalci vstopnic, klubska kavarna pa je bila že dolgo pred koncertom polna fanov angleške indie glasbe. Končno so se v naši bližini namreč kot headlinerji ustavili Wolf Alice, trije fantje in punca, ki skupaj predstavljajo novo veliko stvar na angleški alternativni sceni. Seveda smo dovolj stari in glasbeno izkušeni, da ne nasedemo vsaki takšni oznaki, ki jo bendom radi nadenejo angleški mediji, a tokrat se zdi, da je pozornost vendarle upravičena. Wolf Alice sicer podobno kot mnoge druge sodobne senzacije britanskega rock'n'rolla nedvomno še vedno črpajo iz tradicije alternativne kitarske preteklosti, a neglede na to pri tem izstopajo. Temo botruje že dejstvo, da se ne naslanjajo preveč na angleške indie, britpop ali 60's zvoke, temveč izvajajo modernizirano, zelo melodično, hookovsko in predvsem samosvojo verzijo ameriške alternativne glasbe devetdesetih, na čelu z grungem. Bend je s četrtkovim nastopom zaključil evropsko turnejo, na kateri je vlogo predskupine prevzela še ena nova sila angleškega indieja, pa vendarle precej bolj generičen in omejen londonski bend, imenovan Gengahr. Ta je tokrat ponudil všečen in energičen miks pesmi z lanskega prvenca A Dream Outside ter s prihajajoče nove plošče, a je bil njegov polurni nastop v veliki meri že vnaprej zapisan pozabi. Vseeno gre poudariti, da novi komadi z bolj kompleksnimi strukturami in z bolj dinamično ritem sekcijo vendarle nakazujejo bendu bolj lasten glasbeni izraz in ga prav lahko dvignejo nad nivo prijetne predskupine. A ko so točno ob najavljeni uri oder zasedli Wolf Alice, o Gengahrju ni razmišljal več nihče. Približno osemstoglava množica je iz že tako malce trasherskega Flexa ustvarila savno in s tem občutek pravih klubskih pank koncertov. Boj za prve vrste se je tako do
JACKIE LYNN: JACKIE LYNN

JACKIE LYNN: JACKIE LYNN

Radio Študent, 7. september 2016 ― Thrill Jockey, 2016   Jackie Lynn by Jackie Lynn Srhljiv dogodek, ki je nedolgo nazaj pretresel ameriško alternativno glasbeno sceno je bilo izginotje mlade glasbenice Jackie Lynn. Kasneje so policijske preiskave postopoma ugotovile, da se je Jackie nekega dne preprosto odločila zapustiti domači Franklin in se z avtobusom podala v opevani Chicago. Avanturistični duh, ki jo je preveval ob vstopu v povsem novo okolje, je zameglil njene nagone po previdnosti in nezaupljivosti do neznancev. Odprtost na eni in naivnost na drugi strani sta mlado damo pripeljali k Tomu Strongu, ki ga oblast že daljši čas preganja zaradi distribucije prepovedanih substanc. Lynn tovrstnega početja nikoli niso uspeli dokazati, a bilo je precej očitno, da sta bila s Tomom v neopredeljenem poslovnem razmerju. Slednje je mlado avtorico nagovarjalo k pisanju skladb, ki jih je predstavljala v manjših klubih ali na zasebnih zabavah. Peščica njenih navdušencev se je morala privaditi na to, da je s koncertnih prizorišč vselej izginila brez sledu. Nihče ni mogel zares uganiti, kdaj in kje se bo znova pojavila. No, tokrat jo je pod soj luči priklicala ameriška konceptualna umetnica in vokalistka Haley Fohr. S projektom Jackie Lynn je snela svojo prvotno glasbeno persono Circuit des Yeux in si nadela nov obraz delinkventke na begu. Z vzpostavljanjem nove fiktivne osebnosti je Fohr ugotovila, da ima z Lynn več skupnega, kot je prvotno predvidela. Obe sta nekega dne odpotovali v novo okolje s pretežko culo pričakovanj, kar ju je podučilo o pomenu samostojnosti, tveganja in ljubezni. Zgodba, ki jo pripoveduje Jackie Lynn, se odvija počasi in subtilno. V skromnih 20 minutah pove dovolj, da se poslušalec zbliža z njenim značajem in želi izvedeti več. Ob vnovičnem poslušanju plošče postaja njena bit vse bolj nedognana, eterična in mistična. Kot bi nezadostnost informacij o tem, kdo je in kaj zares počne, splaknila še tisto malo, kar smo morda o njej pred tem že vedeli. Skozi folkovsko
Sunn ●))) in Big ‡ Brave

Sunn ●))) in Big ‡ Brave

Radio Študent, 7. september 2016 ― Kino Šiška, 7. 9. 2016   Timing is everything. Ta izrek menda velja tako v ljubezni kot v poslu in še kje. Kot pribito zagotovo velja v primeru koncerta Sunn ●))) v Kinu Šiška. Po včerajšnjem skoraj dvournem koncertu smo se z marsikaterim sokoncertnikom strinjali, da bi bil obisk nastopa iste zasedbe pri nas pred desetimi ali celo petimi leti precej bolj uboren. Kinu Šiška je torej uspelo v svoj vsebinski operativni model, ki – na žalost ali na srečo – vključuje tudi celo vrsto ustaljenih koncertnih repriz, vključiti bend, ki ljubiteljem glasbe ponuja zares veliko in je pri nas nastopil prvič, hkrati pa je, kot se zdi, na vrhuncu. Če že ne povsem nujno na vrhuncu ustvarjalnih moči, pa zagotovo na vrhuncu hajpa. Sunn ●))) so se pri nas torej ustavili na krajši poznopoletni evropski turneji, v sklopu katere so se oziroma se bodo zglasili tudi na nekaj bolj eksotičnih lokacijah – že jutri denimo v labirintu Masone blizu Parme v Italiji. Njihov postanek pri nas je bil tako eden bolj konvencionalnih, kar pa je v marsikaterem pogledu še vedno … No ja, ne ravno konvencionalno. S sabo na pot so naši v kute oblečeni prijatelji tokrat povabili tričlansko zasedbo Big ‡ Brave, ki je svoj zadnji album izdala pri skupnem založniškem zatočišču Southern Lord. Na račun te lanske plošče so bili Big ‡ Brave sicer deležni nekaj zmerne medijske hvale, ki pa je ne moremo povsem prenesti tudi na včerajšnji nastop. Trojica kitara-boben-kitara, v kateri se na vokalih izmenjujeta zlasti kitaristka in bobnar, je dajala vtis neodločnosti. Naj še tako govorimo, kako je fino, ko se bend upira žanrskim in drugim kategorizacijam, tega ne moremo zares izreči tudi za včerajšnji nastop, saj je bend deloval, kot da bi bili radi malo podobni Earth in malo Björk in še malo Sonic Youth, hkrati pa, z izjemo angažiranih besedil, ki so zvenela vsaj napol prepričljivo odpeta, v njihovem nastopu ni bilo najti prav veliko njih samih. Čeprav jim z inštrumentalnega vidika v resnici ne manjka sp
ANGEL OLSEN: MY WOMAN

ANGEL OLSEN: MY WOMAN

Radio Študent, 7. september 2016 ― Jagjaguwar / PIAS, 2016   <a data-cke-saved-href="http://angelolsen.bandcamp.com/album/my-woman" href="http://angelolsen.bandcamp.com/album/my-woman">MY WOMAN by Angel Olsen</a> Vodilo novega, tretjega albuma ameriške pevke Angel Olsen mnogim predstavlja preobrazba, preobrazba iz folka in sodobnega indie rock zvoka v pop, delni update glede na prejšnji album. Obenem razmišljajo o spremembi v drži in podobi, v nastopu in glasu. Vse to je delno res in hkrati izpostavljeno v promociji prvih dveh skladb s plošče, na katerih Olsenova paradira s srebrno frufru lasuljo in novim zvokom ter se oddaljuje od podobe vase zazrte, plahe, a hkrati skrivnostno odmaknjene, včasih že kar odrsko nerodne izvajalke. Vendar je to podobo vedno prečil njen glas, razpet med zvenom folka, countryja ter sodobnejše dramatičnosti, ki niha v razpoloženjih, moči in izraznosti. Ta je tokrat bolj v ospredju, s tem pa tudi sporočilnost, ki ploščo izvzema iz polja premišljenega, sodobnega pop izdelka, ki bi se napajal v drseči in za vsako ceno spreminjajoči se identiteti, še bolj nujni žanrski izmuzljivosti in koketiranju z nostalgičnim zvenom, pa čeprav včasih zveni zelo retro. Rečeno drugače, Angel Olsen tokrat res zveni drugače, a v svoji glasbi ohranja in nadgrajuje identiteto ter srž svojega ustvarjanja, ki ju je začrtala že na svojih predhodnih dveh ploščah. Torej ni vse tako preprosto, temveč precej zafrknjeno, kot sta zafrkljivi in ironični prvi izdani skladbi s plošče Intern ter Shut Up Kiss Me. Spreminjajoča se podoba prej kot spremembo paradoksno izpostavlja tisto Angel Olsen, ki se nam skuša v glasbi razodeti že od samega začetka, a se tokrat skozi različna razpoloženja izraziteje izrazi. In ta je na samosvoj način skregana s svetom, v tem skorajda otroško kljubovalna, spremembo nam navrže zato, da nam kasneje lahko nasprotuje in s
še novic