Vilko Ukmar /1/

Vilko Ukmar /1/

ARS Skladatelj tedna, 10. december 2018 ― Poznan je kot glasbeni ustvarjalec s precej obsežnim opusom, bil pa je tudi cenjeni univerzitetni profesor, muzikolog, glasbeni kritik, esejist in pisec strokovnih člankov Vilko Ukmar je tokratni skladatelj tedna. Poznan je kot glasbeni ustvarjalec s precej obsežnim opusom, bil pa je tudi cenjeni univerzitetni profesor, muzikolog, glasbeni kritik, esejist in pisec strokovnih člankov.  V življenju je posegal na najrazličnejša področja, izkazal se je kot velik poznavalec estetsko-filozofskih vprašanj in prodoren pisec o umetnosti, še posebej o glasbeni misli, estetiki in slogu.
Vilko Ukmar /5/

Vilko Ukmar /5/

ARS Skladatelj tedna, 10. december 2018 ― »Umetnik naj bo predvsem človek« »Umetnik naj bo predvsem človek,« je zapisal Vilko Ukmar, tokratni skladatelj tedna.  »Smoter glasbe je, buditi v človeku plemenita notranja doživetja in ga potem očiščevati, duševno buditi in etično ter moralno osveščati, da bi mogel v sebi razviti zdravega, sočutnega človeka, ki bi vedel za svojo nalogo v družbi….« Glasba zanj ni bila le spremljevalka iz najnežnejše mladosti, pač pa pojem in smisel življenja. Svoja spoznanja, misli ter umetniški nazor je izpovedoval v glasbenih esejih, znanstvenih publikacijah in v predavanjih študentom. Posebno zanimanje za estetska vprašanja in vprašanja stila v umetnosti oz. v glasbi, veje že iz njegovega knjižnega prvenca – iz Zgodovine glasbe, ki je prva tovrstna slovenska knjiga.
Vilko Ukmar /4/

Vilko Ukmar /4/

ARS Skladatelj tedna, 10. december 2018 ― V ospredju bo tokrat njegova simfonična glasba V ospredju bo tokrat njegova simfonična glasba. Z njo se je začel ukvarjati že zgodaj – prva njegova simfonična skladba, z naslovom Balada je nastala že leta 1927. Sledile sta ji Slovenska uvertura in Simfonične meditacije v letu 1932, dve leti zatem je ustvaril tudi skladbo Prebujenje, za godalni orkester.
Vilko Ukmar /3/

Vilko Ukmar /3/

ARS Skladatelj tedna, 10. december 2018 ― Tehten in plodovit je bil tudi v ustvarjanju solistične in komorne glasbe; občutljiv za sodobne tokove in glasbeno-tehnične novosti pa je vedno in povsod iskal lastno glasbeno govorico Tehten in plodovit je bil tudi v ustvarjanju solistične in komorne glasbe; občutljiv za sodobne tokove in glasbeno-tehnične novosti pa je vedno in povsod iskal lastno glasbeno govorico – kot je v svojih spisih in predavanjih večkrat jasno izrazil svojo duhovno in idejno usmeritev. Ker je pripadal krogu tako imenovanih levo usmerjenih krščanskih socialistov, ga je, kljub aktivnemu sodelovanju z Osvobodilno fronto, po 2. svetovni vojni doletela ista usoda kot Kocbeka. Kot pisec in predavatelj sicer ni bil dokončno utišan, marsikatera njegova dragocena misel pa je vseeno ostala neizrečena.
Vilko Ukmar /2/

Vilko Ukmar /2/

ARS Skladatelj tedna, 10. december 2018 ― Zelo ljube so mu bile pesmi Srečka Kosovela, Alojza Gradnika, Franceta Bevka, pa tudi drugih slovenskih poetov Kot Primorcu mu je bila zborovska glasba še posebej blizu, samospevi so se v njegovo ustvarjanje prikradli skupaj s poezijo primorskih pesnikov. Zelo ljube so mu bile pesmi Srečka Kosovela, Alojza Gradnika, Franceta Bevka, pa tudi drugih slovenskih poetov, na primer Otona Župančiča, Josipa Murna in Ivana Cankarja. Ker je glasbeno obliko večinoma podrejal vsebini, mu je poezija morda služila kot dodaten vzgib za ustvarjanje. Ali pa tudi ne. »Vse to so samo pripomočki, ki se jih oprijemamo, da bi si pridobili opore, ki jih v izkustvenem svetu potrebuje naš razum za spletanje misli in idej o glasbi,« je zapisal v knjigi Poglavja iz glasbene estetike.
Leoš Janaček, 4. oddaja

Leoš Janaček, 4. oddaja

ARS Skladatelj tedna, 30. november 2018 ― Četrta oddaja: opere Jenufa, Katja Kabanova in Lisička Zvitorepka. Skladatelj tedna je eden najizvirnejših in najtehtnejših čeških skladateljev Leoš Janaček. Rodil se je leta 1854 v mestu Hukvaldy na Moravskem, deloval pa je v drugi polovici 19. in v prvih treh desetletjih 20. stoletja. V glasbeno zgodovino se je zapisal kot eden vélikih ustvarjalcev operne, vokalne in duhovne vokalno-instrumentalne umetnosti, a tudi njegov instrumentalni opus odstira vrsto klavirskih, komornih in orkestralnih umetnin. Janačkova glasba poslušalcem približa tudi značilnosti moravske ljudske melodike in ritmike ter celotonskih postopov, ostaja pa blizu tonalnosti, povezana s tradicionalnim glasbenim stavkom. Temeljna značilnost njegove glasbe so tako imenovani govorni motivi in govorne melodije, ki jih je oblikoval iz intonacije jezika. Cikel oddaj je pripravila in uredila Tjaša Krajnc. Ponedeljek, 3. decembra: V prvi oddaji bomo predstavili tri izmed Janačkovih najopaznejših komornih instrumentalnih del: Sonato za violino in klavir, Godalni kvartet št. 1 – Kreutzerjeva sonata – in pihalni sekstet Mladost. Torek, 4. decembra: V drugi oddaji poslušajte miniaturi iz Janačkove klavirske zbirke Po zarasli poti, iz orkestralnega opusa pa simfonično pesnitev za violino in orkester Goslačev otrok, simfonično pesnitev Balada o Blaniku in slavnostno petstavčno Sinfonietto za simfonični orkester. Sreda, 5. decembra: Tretja oddaja bo v znamenju Janačkove zborovske in duhovne vokalno-instrumentalne glasbe: moteta Veni sancte spiritus in moškega zbora Naša breza, obsežne Glagolske maše za soliste, orgle, zbor in orkester ter klavirske skladbe V meglicah. Četrtek, 6. decembra: V četrti oddaji bomo spoznali izbor Janačkove operne glasbe, z odlomki najbolj znane in priljubljene opere Jenufa – na skladateljev libreto –, ter iz oper Lisička zvitorepka in Katja Kabanova. Petek, 7. decembra: V peti oddaji bomo predstavili Janačkove Moravske plese za klavir, cikel pesmi Dnevnik pogrešanega z
Leoš Janaček, 5. oddaja

Leoš Janaček, 5. oddaja

ARS Skladatelj tedna, 30. november 2018 ― Peta oddaja: dela za klavir, za pevce in orkester, za instrumentalni sekstet in simfonična pesnitev za sopran in orkester. Skladatelj tedna je eden najizvirnejših in najtehtnejših čeških skladateljev Leoš Janaček. Rodil se je leta 1854 v mestu Hukvaldy na Moravskem, deloval pa je v drugi polovici 19. in v prvih treh desetletjih 20. stoletja. V glasbeno zgodovino se je zapisal kot eden vélikih ustvarjalcev operne, vokalne in duhovne vokalno-instrumentalne umetnosti, a tudi njegov instrumentalni opus odstira vrsto klavirskih, komornih in orkestralnih umetnin. Janačkova glasba poslušalcem približa tudi značilnosti moravske ljudske melodike in ritmike ter celotonskih postopov, ostaja pa blizu tonalnosti, povezana s tradicionalnim glasbenim stavkom. Temeljna značilnost njegove glasbe so tako imenovani govorni motivi in govorne melodije, ki jih je oblikoval iz intonacije jezika. Cikel oddaj je pripravila in uredila Tjaša Krajnc. Ponedeljek, 3. decembra: V prvi oddaji bomo predstavili tri izmed Janačkovih najopaznejših komornih instrumentalnih del: Sonato za violino in klavir, Godalni kvartet št. 1 – Kreutzerjeva sonata – in pihalni sekstet Mladost. Torek, 4. decembra: V drugi oddaji poslušajte miniaturi iz Janačkove klavirske zbirke Po zarasli poti, iz orkestralnega opusa pa simfonično pesnitev za violino in orkester Goslačev otrok, simfonično pesnitev Balada o Blaniku in slavnostno petstavčno Sinfonietto za simfonični orkester. Sreda, 5. decembra: Tretja oddaja bo v znamenju Janačkove zborovske in duhovne vokalno-instrumentalne glasbe: moteta Veni sancte spiritus in moškega zbora Naša breza, obsežne Glagolske maše za soliste, orgle, zbor in orkester ter klavirske skladbe V meglicah. Četrtek, 6. decembra: V četrti oddaji bomo spoznali izbor Janačkove operne glasbe, z odlomki najbolj znane in priljubljene opere Jenufa – na skladateljev libreto –, ter iz oper Lisička zvitorepka in Katja Kabanova. Petek, 7. decembra: V peti oddaji bomo predstavili Janačkove Mor
Leoš Janaček, 3. oddaja

Leoš Janaček, 3. oddaja

ARS Skladatelj tedna, 30. november 2018 ― Tretja oddaja: zborovska in duhovna vokalno-instrumentalna dela Skladatelj tedna je eden najizvirnejših in najtehtnejših čeških skladateljev Leoš Janaček. Rodil se je leta 1854 v mestu Hukvaldy na Moravskem, deloval pa je v drugi polovici 19. in v prvih treh desetletjih 20. stoletja. V glasbeno zgodovino se je zapisal kot eden vélikih ustvarjalcev operne, vokalne in duhovne vokalno-instrumentalne umetnosti, a tudi njegov instrumentalni opus odstira vrsto klavirskih, komornih in orkestralnih umetnin. Janačkova glasba poslušalcem približa tudi značilnosti moravske ljudske melodike in ritmike ter celotonskih postopov, ostaja pa blizu tonalnosti, povezana s tradicionalnim glasbenim stavkom. Temeljna značilnost njegove glasbe so tako imenovani govorni motivi in govorne melodije, ki jih je oblikoval iz intonacije jezika. Cikel oddaj je pripravila in uredila Tjaša Krajnc. Ponedeljek, 3. decembra: V prvi oddaji bomo predstavili tri izmed Janačkovih najopaznejših komornih instrumentalnih del: Sonato za violino in klavir, Godalni kvartet št. 1 – Kreutzerjeva sonata – in pihalni sekstet Mladost. Torek, 4. decembra: V drugi oddaji poslušajte miniaturi iz Janačkove klavirske zbirke Po zarasli poti, iz orkestralnega opusa pa simfonično pesnitev za violino in orkester Goslačev otrok, simfonično pesnitev Balada o Blaniku in slavnostno petstavčno Sinfonietto za simfonični orkester. Sreda, 5. decembra: Tretja oddaja bo v znamenju Janačkove zborovske in duhovne vokalno-instrumentalne glasbe: moteta Veni sancte spiritus in moškega zbora Naša breza, obsežne Glagolske maše za soliste, orgle, zbor in orkester ter klavirske skladbe V meglicah. Četrtek, 6. decembra: V četrti oddaji bomo spoznali izbor Janačkove operne glasbe, z odlomki najbolj znane in priljubljene opere Jenufa – na skladateljev libreto –, ter iz oper Lisička zvitorepka in Katja Kabanova. Petek, 7. decembra: V peti oddaji bomo predstavili Janačkove Moravske plese za klavir, cikel pesmi Dnevnik pogrešanega za a
Leoš Janaček, 2. oddaja

Leoš Janaček, 2. oddaja

ARS Skladatelj tedna, 30. november 2018 ― Druga oddaja: klavirska glasba in simfonična dela Skladatelj tedna je eden najizvirnejših in najtehtnejših čeških skladateljev Leoš Janaček. Rodil se je leta 1854 v mestu Hukvaldy na Moravskem, deloval pa je v drugi polovici 19. in v prvih treh desetletjih 20. stoletja. V glasbeno zgodovino se je zapisal kot eden vélikih ustvarjalcev operne, vokalne in duhovne vokalno-instrumentalne umetnosti, a tudi njegov instrumentalni opus odstira vrsto klavirskih, komornih in orkestralnih umetnin. Janačkova glasba poslušalcem približa tudi značilnosti moravske ljudske melodike in ritmike ter celotonskih postopov, ostaja pa blizu tonalnosti, povezana s tradicionalnim glasbenim stavkom. Temeljna značilnost njegove glasbe so tako imenovani govorni motivi in govorne melodije, ki jih je oblikoval iz intonacije jezika. Cikel oddaj je pripravila in uredila Tjaša Krajnc. Ponedeljek, 3. decembra: V prvi oddaji bomo predstavili tri izmed Janačkovih najopaznejših komornih instrumentalnih del: Sonato za violino in klavir, Godalni kvartet št. 1 – Kreutzerjeva sonata – in pihalni sekstet Mladost. Torek, 4. decembra: V drugi oddaji poslušajte miniaturi iz Janačkove klavirske zbirke Po zarasli poti, iz orkestralnega opusa pa simfonično pesnitev za violino in orkester Goslačev otrok, simfonično pesnitev Balada o Blaniku in slavnostno petstavčno Sinfonietto za simfonični orkester. Sreda, 5. decembra: Tretja oddaja bo v znamenju Janačkove zborovske in duhovne vokalno-instrumentalne glasbe: moteta Veni sancte spiritus in moškega zbora Naša breza, obsežne Glagolske maše za soliste, orgle, zbor in orkester ter klavirske skladbe V meglicah. Četrtek, 6. decembra: V četrti oddaji bomo spoznali izbor Janačkove operne glasbe, z odlomki najbolj znane in priljubljene opere Jenufa – na skladateljev libreto –, ter iz oper Lisička zvitorepka in Katja Kabanova. Petek, 7. decembra: V peti oddaji bomo predstavili Janačkove Moravske plese za klavir, cikel pesmi Dnevnik pogrešanega za alt, tenor, tri
Leoš Janaček, 1. oddaja

Leoš Janaček, 1. oddaja

ARS Skladatelj tedna, 30. november 2018 ― Prva oddaja: Janačkova komorna instrumentalna dela Skladatelj tedna je eden najizvirnejših in najtehtnejših čeških skladateljev Leoš Janaček. Rodil se je leta 1854 v mestu Hukvaldy na Moravskem, deloval pa je v drugi polovici 19. in v prvih treh desetletjih 20. stoletja. V glasbeno zgodovino se je zapisal kot eden vélikih ustvarjalcev operne, vokalne in duhovne vokalno-instrumentalne umetnosti, a tudi njegov instrumentalni opus odstira vrsto klavirskih, komornih in orkestralnih umetnin. Janačkova glasba poslušalcem približa tudi značilnosti moravske ljudske melodike in ritmike ter celotonskih postopov, ostaja pa blizu tonalnosti, povezana s tradicionalnim glasbenim stavkom. Temeljna značilnost njegove glasbe so tako imenovani govorni motivi in govorne melodije, ki jih je oblikoval iz intonacije jezika. Cikel oddaj je pripravila in uredila Tjaša Krajnc. Ponedeljek, 3. decembra: V prvi oddaji bomo predstavili tri izmed Janačkovih najopaznejših komornih instrumentalnih del: Sonato za violino in klavir, Godalni kvartet št. 1 – Kreutzerjeva sonata – in pihalni sekstet Mladost. Torek, 4. decembra: V drugi oddaji poslušajte miniaturi iz Janačkove klavirske zbirke Po zarasli poti, iz orkestralnega opusa pa simfonično pesnitev za violino in orkester Goslačev otrok, simfonično pesnitev Balada o Blaniku in slavnostno petstavčno Sinfonietto za simfonični orkester. Sreda, 5. decembra: Tretja oddaja bo v znamenju Janačkove zborovske in duhovne vokalno-instrumentalne glasbe: moteta Veni sancte spiritus in moškega zbora Naša breza, obsežne Glagolske maše za soliste, orgle, zbor in orkester ter klavirske skladbe V meglicah. Četrtek, 6. decembra: V četrti oddaji bomo spoznali izbor Janačkove operne glasbe, z odlomki najbolj znane in priljubljene opere Jenufa – na skladateljev libreto –, ter iz oper Lisička zvitorepka in Katja Kabanova. Petek, 7. decembra: V peti oddaji bomo predstavili Janačkove Moravske plese za klavir, cikel pesmi Dnevnik pogrešanega za alt, tenor, tr
Anton Bruckner /5/

Anton Bruckner /5/

ARS Skladatelj tedna, 3. september 2018 ― Osredotočili se bomo na pozno obdobje njegovega življenja in ustvarjanja V zadnji oddaji o tem vélikem romantičnem skladatelju se bomo osredotočili na pozno obdobje njegovega življenja in ustvarjanja. Šele takrat je namreč doživel nekaj uspeha pri izvedbah svojih del in s tem določeno priznanje v glasbenih krogih. Te Deum in Simfonijo št. 9, svoje zadnjo in nedokončano delo, je posvetil, kot je sam zapisal »ljubemu Bogu« ; obe kompoziciji danes spadata med najodličnejša dela romantične dobe.
Anton Bruckner /4/

Anton Bruckner /4/

ARS Skladatelj tedna, 3. september 2018 ― Ponižnemu geniju, katerega glasbe dolgo ni nihče razumel, so očitali marsikaj, najbolj  brezobličnost skladb in premajhen talent Ponižnemu geniju, katerega glasbe dolgo ni nihče razumel, so očitali marsikaj, najbolj  brezobličnost skladb in premajhen talent. V resnici se niso znali približati vsebini njegove glasbe. In še danes je večkrat tako. Poslušalce menda najbolj prestrašijo monumentalne razsežnosti njegovih simfonij, saj vse po vrsti trajajo vsaj eno uro. Nič presenetljivega ni zato, če so že kmalu začeli njegove simfonije krajšati in prirejati, to so počeli tudi nekateri »dobronamerni« prijatelji, kot so bili Franz In Joseph Schalka ter Ferdinand Löwe – ti so s svojimi popravki približali Brucknerjevo glasbo Wagnerjevemu čutnemu zvoku. V tokratni oddaji boste zato lahko prisluhnili nekaterim stavkom njegovih simfonij, tako v prvotni kot v prirejeni obliki; oddajo pa bomo sklenili z glasbo Godalnega kvinteta v F-duru.
Anton Bruckner /3/

Anton Bruckner /3/

ARS Skladatelj tedna, 3. september 2018 ― Razmere in družina, v kateri se je rodil Bruckner, so v veliki meri določale tudi njegovo življenje Razmere in družina, v kateri se je rodil Bruckner, so v veliki meri določale tudi njegovo življenje – mnogo bolj kot marsikateri od njegovih sodobnikov se je tako moral boriti za svoje mesto v takratnem glasbenem svetu, pa tudi za vsakdanje preživetje. Njegovi predniki so bili kmetje in obrtniki in tudi on vse življenje ni mogel povsem zatajiti svojega podeželskega porekla; niti kot profesor v velemestnem Dunaju – po ulicah je hodil v mahedravi obleki iz grobega sukna, z gladko obrito glavo kot arhaičen lik iz davno preteklih dni. Tako v simfoničnih kot drugih delih je zato tu in tam čutiti vpliv ljudske glasbe; ob obsežnih simfonijah morda še toliko bolj zablestijo krajša zborovska in orgelska dela.
Anton Bruckner /2/

Anton Bruckner /2/

ARS Skladatelj tedna, 3. september 2018 ― Kdo je bil umetnik, ki je »prešteval gumbe na oblekah, bisere v ogrlicah, liste na drevju in zvezde na nebu?« Z besedo in glasbo se bomo tokrat dotaknili njegove osebnosti in življenja – oboje je neločljivo povezano z njegovimi glasbenimi umetninami. Kdo je bil umetnik, ki je »prešteval gumbe na oblekah, bisere v ogrlicah, liste na drevju in zvezde na nebu?« Zveni zelo poetično, v resnici pa ni bilo tako – Antonu Brucknerju se je za časa življenja v Linzu namreč pripetila manija štetja in začasno se mu je omračil um. In kaj je bil vzrok? Nesrečna ljubezen, seveda, tako pogosta spremljevalka tistih, ki so se zapisali glasbi.
Anton Bruckner /1/

Anton Bruckner /1/

ARS Skladatelj tedna, 3. september 2018 ― Glasbeni ustvarjalec, ob katerem se krešejo mnenja Anton Bruckner je tokratni skladatelj tedna, glasbeni ustvarjalec, ob katerem se krešejo mnenja – nekateri ga povzdigujejo v nebo, drugi ga imajo za navadnega sleparja. Resnice pa verjetno ni v skrajnostih; ne v velikih hvalnicah, ne v brezobzirnih grajah – na koncu vse zbistri čas, ki navadno ohrani tisto, kar je vredno in dobro. Njegov opus obsega nekaj sijajnih zborovskih in komornih del, najbolj poznan pa je nedvomno po svojih simfonijah.
še novic