8. festival Spider

8. festival Spider

ARS Oder, 9. september ― "Če na plesnem podiju ljudi ni, ta nima nobene namembnosti in je zgolj prazen prostor." Matej Kejžar Radikalna telesa so povsod, pravijo organizatorji festivala Spider. Od migrantov do prenaseljenosti našega planeta, ki zbujajo vprašanja o tem, kako se teh nezaželjenih teles znebiti, druga tema, povezana z radikalnostjo teles je vprašanje genetskih sprememb in prihodnosti družbe, ki jo bo oblikovalo dejstvo, da si bodo le nekateri ti lahko privoščili, tretji vidik je plesno telo, ki je radikalno v tem, da ima temeljita znanja o inteligenci telesa in iz tega gradi umetniška dela. Posebnost letošnjega festivala je materialna realizacija plesnega podija, ki ni zgolj fizični objekt, temveč nosilec mnogoterih pomenov. V studio smo povabili Mateja Kejžarja, plesalca in koreografa, umetniškega vodjo festivala Spider, ki je o tem nekaj misli povedal že na novinarski konferenci, danes pa bo svoje misli še razvil in podkrepil z razlago tém, ki ga v umetniškem ustvarjanju zanimajo.     fotografija iz predstave Symphonia Harmoniae Caelestium Revelationum, foto: Anna Van Waeg
Stoletnica smrti Ignacija Borštnika (1858–1919)

Stoletnica smrti Ignacija Borštnika (1858–1919)

SLOGI, 9. september 23. septembra 1919 mineva 100 let od smrti našega prvega profesionalnega gledališkega igralca, ustanovitelja slovenskega sodobnega gledališča, režiserja, dramatika in pedagoga Ignacija Borštnika. Ignacij Borštnik z igralskim imenom Gorazd začne nastopati že leta 1882 na odru ljubljanske čitalnice. Kakor Levstik se tudi Borštnik v Dramatičnem društvu zavzema za zahtevnejši repertoar. V letih 1885/86 se šola […] The post Stoletnica smrti Ignacija Borštnika (1858–1919) appeared first on SLOGI.

Na zagrebških trgih tudi letos nepričakovane drame

SiGledal Novice, 9. september ― Z izvedbo krajših prizorov iz predstave znanega hrvaškega pisatelja in dramatika Miroslava Krleža Gospoda Glembajevi bodo v torek na zagrebškem Evropskem trgu odprli drugo sezono projekta PopUp Drama. Po predstavi bodo oder prepustili mimoidočim, ki lahko tam ustvarjajo lastne predstave in jih objavijo na spletnih družabnih omrežjih.
Noro, a ne dovolj ekscentrično

Noro, a ne dovolj ekscentrično

Dnevnik, 9. september ― Prvi odmik od konvencionalnosti želi uprizoritev Umetnost je omara (v režiji Ivana Peternelja) poiskati v ambientalnem pobegu iz črne škatle; umeščena je v skladišče matičnega gledališča, tako rekoč v ready-made okolje, kjer odpada omet, se...
Nedelja, 22. september 2019 | 18.00Kulturni dom Šmartno ob...

Nedelja, 22. september 2019 | 18.00Kulturni dom Šmartno ob...

Gledališče Velenje, 8. september ― Nedelja, 22. september 2019 | 18.00Kulturni dom Šmartno ob Paki Divjad //DramaKD Gledališče Velenje KAJ: gledališka predstava Divjad (Gledališče Velenje)KDAJ: 22. september 2019 ob 18. uriKJE: Kulturni dom Šmartno ob Paki (Šmartno ob Paki 72)VSTOPNICE: 8 € v predprodaji / 10 € na dan predstaveREZERVACIJA: pisarna.mc@gmail.com ali 064 167 940 Vljudno vabljeni!
Stoletnica rojstva Mirka Mahniča

Stoletnica rojstva Mirka Mahniča

SLOGI, 8. september 23. septembra mineva sto let od rojstva Mirka Mahniča, vsestranskega gledališkega ustvarjalca; režiserja, lektorja, pisatelja, gledališkega zgodovinarja, kritika in kronista ter tudi dolgoletnega sodelavca Slovenskega gledališkega inštituta oziroma njegovih predhodnikov. Mirko Mahnič je bil večplastna in markantna osebnost slovenskega gledališča in slovenske kulture. V petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja je kot režiser deloval v […] The post Stoletnica rojstva Mirka Mahniča appeared first on SLOGI.
Stalna razstava HOJA ZA GLEDalIŠČEM – Od jezuitov do Cankarja

Stalna razstava HOJA ZA GLEDalIŠČEM – Od jezuitov do Cankarja

SLOGI, 8. september ― V Cankarjevem letu in Evropskem letu kulturne dediščine 2018 smo ponovno odprli stalno razstavo, ki jo je v letu 2017 skoraj leto dni nadomeščala 150. obletnici ustanovitve Dramatičnega društva v Ljubljani (1867‒2017) posvečena začasna razstava.   Stalna razstava slikovito predstavlja začetke in osrednje tokove gledališča v Sloveniji, njegovo vpetost v evropska kulturna dogajanja in njegovo […] The post Stalna razstava HOJA ZA GLEDalIŠČEM – Od jezuitov do Cankarja appeared first on SLOGI.

UPS! na SLOVAŠKEM!

Ana Monro, 7. september ― Dober glas seže v deveto vas in tako je zadnji dan avgusta na festivalu Amplion v Banski Štiavnici na Slovaškem gostoval Gledališki pevski zbor z atraktivno predstavo Ups!, ki je premiero doživela na Ani Desetnici 2019 v Ljubljani. Za več informacij ne spreglejte Novičnika,  ki bo objavljen 16. septembra. Če želite Novičnik prejeti v svoj elektronski nabiralnik, kliknite TUKAJ in vnesite ... The post UPS! na SLOVAŠKEM! appeared first on Ana Monro.
Zlata paličica, 18. festival uprizoritvenih umetnosti za otroke in mlade

Zlata paličica, 18. festival uprizoritvenih umetnosti za otroke in mlade

SLOGI, 7. september ― Med 28. septembrom in 6. oktobrom 2019 bo v Ljubljani potekal 18. festival uprizoritvenih umetnosti za otroke in mlade Zlata paličica. Festival organizira Lutkovno gledališče Ljubljana ob sodelovanju Slovenskega gledališkega inštituta in Cankarjevega doma. Bienalni festival Zlata paličica prinaša izbor najboljših slovenskih dramskih, glasbenih, lutkovnih, plesnih in eksperimentalnih predstav za otroke in mlade, ki so […] The post Zlata paličica, 18. festival uprizoritvenih umetnosti za otroke in mlade appeared first on SLOGI.

Od kramljanja do blebetanja

Kriterij.si, 7. september ― Od kramljanja do blebetanja festival Mladi levi 2019 Urednik Sat, 09/07/2019 - 06:32 Od kramljanja do blebetanja Zapis o predstavah: Daria Deflorian & Antonio Tagliarini: Izkopavanje in Walid Raad: Les Louvres in/ali Brcanje mrliča V dvorani so naključno razporejeni stoli, obrnjeni v različne smeri. Gledalci smejo zasesti kateregakoli od njih, razen tistih, ki imajo na naslonjalu obešeno kakšno obleko in pripadajo igralcem. Na dveh robovih uprizoritvenega prostora stojita po dva ekrana, na katerih se predvajajo podnapisi govorjenega teksta. Te naprave vzbujajo vprašanja – koliko gre za off prostor in koliko za integriranega. To, da so ostali na nedoločenem teritoriju, se zdi še najboljša rešitev, gre za najboljši kompromis med potrebo po tem, da bi gledalci besedilo razumeli, in tem, da bi se vse odvilo v enotnem prostoru, ki si ga delijo z igralci. Stalno pogledovanje na zaslon pa onemogoča najbrž želeni dostop gledalcev do obraznih izrazov in gest pripovedovalcev. Ti so trije, ženska in dva moška. Njihovo izhodišče je Antonionijev film Rdeča puščava, pozornost pa je usmerjena na usodo igralke Monice Vitti, kakor se je ta prepletala s snemanjem filma. Etape snemanja in s tem zgoščeni motivi igralkinega življenja se prepletajo z izkušnjami, odnosi. Vzdušje predstave in diskurz bi lahko povezali z dvema idejama – Nietzschejevo o poslednjih ljudeh ter Badioujevo o živalskem humanizmu. Liki odlično izražajo močno prežetost z nihilizmom, ki ga je napovedoval Nietzsche. Gre za dobrodušne, prijazne posameznike, ki živijo v precejšnjem udobju, še vedno pa jih zaznamuje človeška ranljivost – smrt, bolečina, telesna in duševna. Smrt velikih vrednot jih pušča v medlem humanizmu, v materializmu, povezanem z nihilizmom, ki pa vendarle ne more biti dosleden, sicer bi prišlo do samoizničenja. Tako ostanejo mala zadovoljstva in mala junaštva: minljive ljubezni, skrb za obolele starše in za – lase. Lasje so v besedilu najbrž glavni simbol. Lasje, slepo rastoča materija, ki
še novic