Za nami sta najdaljša tekmovalna uprizoritev in solo performans Iva Dimčeva

Borštnikovo srečanje, 21. oktober ― V nedeljo je bila na ogled najdaljša uprizoritev v letošnjem festivalskem programu še ni naslova Slovenskega mladinskega gledališča v režiji Tomija Janežiča, ki je z odmori trajala slabih enajst ur, gledalci pa so se selili med dvema prizoriščema. V večernih urah je sledil pogovor z režiserjem in ustvarjalci, ki ga je vodila Alja Lobnik. Delovno so dan preživeli tudi udeleženci mednarodne konference ERC ITI in študenti, ki so se udeležili delavnice Notranja gesta, ki sta jo pripravila Ozren Prohić in Tomislav Pavković iz Akademije dramskih umetnosti Zagreb. Na Malem odru smo videli produkcijo študentov AGRFT Otroci na oblasti, napovedana produkcija Stadion Olympia pa je bila zaradi bolezni v ansamblu odpovedana. Na odru Lutkovnega gledališča Maribor smo si ogledali šesto avtorsko predstavo kolektiva Beton Ltd. Grosse Erwartungen / Velika pričakovanja; razprodana je bila že pred nekaj dnevi, podobno kot ostali festivalski dogodki. V edinstvenem ambientu Minoritske cerkve smo za zaključek prvega festivalskega vikenda gostili bolgarskega koreografa in performerja Iva Dimčeva s solo performansom  The Live Concert, ki mu je prisluhnilo okoli dvesto poslušalcev. Utrinke si oglejte v foto galeriji. 

Mednarodni festivalski vikend

Borštnikovo srečanje, 20. oktober ― Gostovanje gledališča Gecko smo, v soboto, 19. oktobra, dopolnili s pogovorom o otvoritveni predstavi Poroka. Osnovnošolce smo v sodelovanju z Umetnostno galerijo Maribor in projektom Prvi prizor popeljali po razstavi Prostor v prostoru in jim v SNG Maribor pripravili gledališki labirint. Festivalski gostje so se skupaj z Rajzefibrom sprehodili po mariborskih ulicah, študenti gledaliških akademij pa so se množično udeležili praktičnega seminarja Geckovski svet, ki ga je izvedel umetniški ansambel Gecko. Na uvodnem srečanju smo pozdravili okoli 35 udeležencev Evropskega regionalnega sveta Mednarodnega gledališkega inštituta ITI. V medetaži SNG Maribor smo predvajali dokumentarni film La cura del teatro ter se pogovarjali z ustvarjalci. Nik Škrlec se je lotil besedila Beli zajec, rdeči zajec, udeleženci projekta Shifting Baselines so se spopadli z izkustvenim gledališčem. Mesto žensk je gostovalo s produkcijo Sine, zelo dejavni pa so bili študenti gledaliških akademij. Zagrebški so na Komornem odru, kljub poškodbi ene od nastopajočih, odigrali predstavo Sen kresne noči, nato pa so se pridružili kolegom iz Moskve in Ljubljane in izvedli še projekt Minutna drama. Prvi festivalski vikend je prinesel tudi prvo tekmovalno predstavo.V razprodani Stari dvorani so pod režijsko taktirko Nine Rajić Kranjac "leteli" igralci Mestnega gledališča ljubljanskega s Kresnicami. Več v foto galeriji. 

Slovesno smo odprli festival

Borštnikovo srečanje, 20. oktober ― Petek smo začeli z delavnico Ekaterine G. Nikolajeve iz Ruskega gledališkega inštitut GITIS, Moskva (RU), ki je študente gledaliških akademij vodila skozi osnovni igralski trening po sistemu Stanislavskega. Na Malem odru SNG Maribor je študentka Tina Resman izvedla gledališki eksperiment Beli zajec, rdeči zajec, drugo polovico dneva pa smo namenili slovesni otvoritvi festivala. V razstavišču Vetrinjski smo, ob prisotnosti fotografa Primoža Korošca in nekaterih prejemnikov Borštnikovega prstana, odprli razstavo Portreti, ki jo spremlja tudi izzid publikacije Poklòn/A Tribute. Nadaljevali smo z vodenim ogledom razstave razvoja slovenske scenografije Prostor v prostoru v Studiu UGM, vrhunec otvoritvenega večera pa je bila predstava Poroka umetniškega ansambla Gecko. Gostovanje smo organizirali s podporo British Council v Ljubljani, stoječe ovacije pa so pospremile igralce v zaodrje.  Več v foto galeriji.   

Študenti preplavili festival

Borštnikovo srečanje, 18. oktober ― V četrtek, 17. 10. 2019, smo na festivalu pozdravili več kot sto študentov treh gledaliških akademij, ljubljanske, zagrebške in moskovske GITIS. Za uvod so se udeležili delavnice pod vodstvom Borisa Ostana, na kateri so s pomočjo nevtralne maske raziskovali ritme živega in neživega sveta okrog in v nas. Z gledališkim eksperimentom Beli zajec, rdeči zajec se je spoprijel Gal Oblak, produkcija UL AGRFT Požar pa je napolnila Komorni oder do zadnjega kotička. V klubu KGB smo prisluhnili Juretu Novaku in zasedbi Natriletno kolobarjenje s praho (N3L), večer pa smo zaključili z ogledom predstave Ribiške zdrahe Akademije za igro, ruskega gledališkega inštituta GITIS iz Moskve. Utrinke najdete v foto galeriji.

Programsko bogat dan

Borštnikovo srečanje, 18. oktober ― V sredo, 16. 10. 2019, se je zvrstilo kar deset različnih dogodkov. Z delavnico načrtovanja Korak po korak, ki jo je pripravil Jonathan Goodacre, smo nadaljevali mednarodno konferenco Prečiti meje in jo zaključili s predstavitvami priložnosti v okviru programa EU za kulturo in ustvarjalne sektorje. V treh dneh so udeleženci skozi praktične delavnice in predavanja izmenjali izkušnje, mnenja in strategije razvoja gledaliških občinstev. Osnovnošolci in njihovi učitelji so si ogledali plesno predstavo Mankind (De Stilte, NL) in Beli očnjak gledališča Drak iz Češke. Sledili sta delavnici 1-2`s za strokovne delavce ter Kamera na odru za mlade navdušence multimedijske animacije. Na popoldanskem srečanju Pedagoška načela v gledališču smo predstavili primere dobrih praks; in sicer Gledališča Drak (CZ), De Stilte (NL) in Slovenskega gledališkega inštituta. Lutkovno gledališče Maribor je te dni tudi prostor srečanj in sodelovanj med umetniki in znanstveniki iz Nemčije, Avstrije in Slovenije, ki se udeležujejo projekta Shifting Baselines. Teoretskemu srečanju v prihodnih dneh sledi tudi izkustveno gledališče. Na gledaliških odrih smo dan končali z drugo izvedbo projekta Beli zajec, rdeči zajec; študent AGRFT Klemen Kovačič je razvedril občinstvo na Malem odru SNG Maribor. Utrinke najdete v foto galeriji.

Drugi festivalski dan

Borštnikovo srečanje, 16. oktober ― Na drugi festivalski dan, še vedno v okviru Mladega gledališča, so si osnovnošolci, dijaki, učitelji in ostali gledalci v Lutkovnem gledališču Maribor ogledali plesno predstavo Mankind mednarodno uveljavljene nizozemske skupine De Stilte, ki na duhovit in smrtno resen način prikazuje neskončen razvoj človeštva - otrokom v zabavo, odraslim v (tudi grenko) prepoznavo. Udeleženci usposabljanja so dan pričeli z delavnico - refleksijo po ogledu predstave Seansa Bulgakov, v Studiu UGM so se sprehodili po mariborski postavitvi razstave Prostor v prostoru. V Stari dvorani SNG Maribor je kritičarka in urednica Petra Vidali s Tonetom Partljičem, Nejcem Gazvodo in Aleksandrom Popovskim govorila o mostovih med proznimi in dramskim besedili, med klasičnimi in sodobnimi besedilnimi predlogami ter pristopi k uprizarjanju. Anže Zevnik se je brez vaj in režiserja spoprijel s Soleimanpourjevim besedilom Beli zajec, rdeči zajec in v sproščenem vzdušju nasmejal publiko. Udeležence konference Prečiti meje smo skupaj z Rajzefibrom popeljali na urban in razigran sprehod po Mariboru, v Minoritski cerkvi je bil na ogled multimedijski performans Vse se je začelo z golažem iz zajčkov, večer pa smo zaključili z gostovanjem Zagrebškega gledališča mladih in odmevno predstavo Eichmann v Jeruzalemu režiserja Jerneja Lorencija. Utrinke najdete v foto galeriji.

Mladi v središču prvega festivalskega dne

Borštnikovo srečanje, 15. oktober ― Z mednarodno konferenco o razvoju občinstev v gledališču smo pričeli 54. Festival Borštnikovo srečanje. Na uvodnem predavanju nam je Luisella Carnelli iz italijanske organizacije Fondazione Fitzcarraldo predstavila strategije razvoja občinstev, sledil je ogled avtorske predstave mladih Pravica biti človek v produkciji Lutkovnega gledališča Ljubljana. Na strokovnem posvetu Pravica do gledališča, ki ga je vodil Boštjan Narat so o sodobnih uprizoritvenih praksah za mlade premišljevali dramaturginja in pedagoginja Ana Duša, ravnatelj II. gimnazije Maribor Ivan Lorenčič, strokovnjakinja na področju kulturno-umetnostne vzgoje Mojca Redjko, maturant Prve gimnazije Maribor, študent, gledališki ustvarjalec in član peterice Prvega prizora Davorin Juhart,dramaturg, gledališki teoretik, publicist, prevajalec in univerzitetni učitelj Tomaž Toporišič in dijakinja Gimnazije Poljane, gledališka in filmska ustvarjalka Aiko Zakrajšek. Strokovni delavci in koordinatorji kulturno umetnostne vzgoje so se udeležili priprave na ogled predstave Seansa Bulgakov in prisluhnili predavanju Gledališki ekosistem, ki ga je pripravil Toni Attard iz Culture Venture. Do zadnjega kotička smo napolnili Mali oder Narodnega doma, kjer je Lutkovno gledališče Ljubljana gostovalo s predstavo Seansa Bulgakov, v klubu KGB pa je zvečer preigravala zasedba Grad gori!. Utrinke najdete v foto galeriji.

Igralska predanost, vrhunskost in unikatnost

Borštnikovo srečanje, 10. oktober ― Kot prvo med enakimi je v tej sijajni zasedbi treba izdvojiti véliko evropsko igralko Marinko Štern v vlogi Arkadine. Prvo, kar moramo poudariti, je to, da v tej igri težnja, da bi dosegla vseobsežnost, ni ogrozila dramske izostrenosti lika: nasprotno – igralka je ustvarila neverjetno širok dramski in slogovno-žanrski diapazon, tako da je bila njena provincialna igralka Arkadina hkrati žalostna in smešna, ljubosumna in skrbna, negotova in odločna, prisrčna in afektirana, škrta in darežljiva. (Ivan Medenica, Vreme. Beograd, 2003.) Težko si predstavljamo, s kakšnimi občutki je neposredno izpisana in kirurško natančna, a obenem občudovanja polna kritika leta 2003 vodilnega srbskega kritika v tedniku Vreme, danes pa umetniškega direktorja festivala Bitef Ivana Medenice, po gostovanju Utve in njene neponovljive ter nepozabne kreacije Arkadine navdala Marinko Štern, véliko igralko Slovenskega mladinskega in evropskega gledališča. Nedvomno s posebnim občutkom zadostitve in smiselnosti izjemnega igralskega angažmaja in predanosti, značilnih za gospo in damo, ki je svojo mladost preživela pod vršaci na Jezerskem, med študijem na akademiji za gledališče pa postala Ljubljančanka, četudi še danes rada poudarja: "Ne glede na to, da že desetletja živim v Ljubljani, Jezersko še vedno štejem za svoj dom. Le tam si lahko popolnoma oddahnem po vsem, kar mi prinaša življenje."   Samo sklepamo lahko, da je nekaj podobnega začutila tudi, ko je izvedela, da je prejemnica Borštnikovega prstana, prestižnega priznanja izvrstnosti in predanosti igralskemu poklicu. Lahko da je tam nekje na samem robu zavesti vzkliknila "Juhu!" in "Končno!" In tako bodo po vsej verjetnosti vzkliknili tudi njeni občudovalke in občudovalci, ko bo ta nagrada ‒ še posebej smiselna, kadar gre v roke vrhunskim ustvarjalcem, ki so nekoliko manj izpostavljeni, ob tem pa svojski nosilci unikatnih kvalitet ‒ letos okrasila prav Marinkino roko. Marinka Štern, vrhunska igralka izjemnega spektra, je bila pred

Letošnje festivalske publikacije

Borštnikovo srečanje, 10. oktober ― Janez Škof, edicija Borštnikov prstan Predstavljamo novo knjigo v zbirki Borštnikov prstan, posvečeno prejemnikom najvišje nagrade za igralsko ustvarjalnost. Letošnja izdaja je posvečena igralcu Janezu Škofu, lanskoletnemu prejemniku Borštnikovega prstana. V knjigi so objavljena besedila, ki osvetljujejo življenje in delo Janeza Škofa, prispevali so jih: Aleš Novak (uvodnik), Tea Rogelj, Vito Taufer, Blaž Lulan, Aljaž Jovanović in Melita Forstnerič Hajnšek, bibliografija njegovih predstav in dosežkov na drugih področjih ustvarjanja dopolnjujejo številne fotografije. Še vedno je na voljo tudi prva knjiga nove edicije, ki je posvečena igralki Saši Pavček, prejemnici Borštnikovega prstana v letu 2017.  Poklòn / A Tribute Veseli nas, da nam je v letošnjem letu uspelo izdati tudi knjigo portretov prejemnikov in prejemnic Borštnikovega prstana z naslovom Poklòn / A Tribute. Portrete je ustvaril fotograf Primož Korošec.  "S fotografskimi projekti, ki bi v povezanih estetskih in vsebinskih okvirih predstavljali gledališke ustvarjalce izven odrov, se ne srečujemo pogosto. Projekt fotografa Primoža Korošca je emancipirano umetniško delo, ki ga navdihuje razmerje med prepoznavno, uveljavljeno pojavnostjo prejemnic in prejemnikov najuglednejše nagrade za igralski opus ter njihovo zasebnostjo in človeškostjo, skorajda intimo. Seveda je tudi poklon igralski umetnosti in velikanom gledaliških odrov, vendar se Korošec iz tega gledališko dokumentarističnega okvirja z izrazito avtonomno ustvarjalno gesto pomika v osvobojeno polje kontekstualno neobremenjene portretne fotografije živečih prejemnic in prejemnikov Borštnikovega prstana. Fotografski del projekta se je pričel leta 2017, trije portretirani prejemniki Borštnikovega prstana so nas od takrat žal zapustili, v tej publikaciji pa ohranjamo celoto, kot si jo je zamislil fotograf. Portretirani prejemnice in prejemniki Borštnikovega prstana so vtisnili globok in neizbrisljiv pečat slovenskem gledališču in so t

Študentsko gledališče

Borštnikovo srečanje, 6. oktober ― Med 17. in 20. oktobrom se bo odvijal sklop Študentsko gledališče, ki bo predstavil gledališke produkcije Akademije za igro Gledališkega inštituta GITIS iz Moskve, Akademije za dramsko umetnost iz Zagreba in Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani. Ob predstavah bo potekal še komunikativen gledališki eksperiment Beli zajec, rdeči zajec s tremi izvedbami, zaključil se bo mednarodni projekt Minutna drama, prvič bo na festivalu zasnovan blog, ki ga bodo samostojno urejali in oblikovali študenti UL AGRFT, za študente in mlade profesionalce pa bo organiziranih kar pet seminarjev - Boris Ostan, profesor igre na UL AGRFT, bo izvedel usposabljanje Z nevtralno masko k univerzalnosti, Ekaterina G. Nikolajeva iz Ruskega gledališkega inštitut GITIS, Moskva (RU) pripravlja delavnico Osnovni igralski trening po sistemu Stanislavskega, Ozren Prohić in Tomislav Pavković iz Akademije dramskih umetnosti Zagreb (HR) pa praktični seminar Notranji gestus. Študenti se bodo udeležili tudi delavnice mednarodno uveljavljene britanske gledališke skupine Gecko. Praktični seminar Smeh? pa bo izvedla italijanska skupina Sotterraneo, ki na festivalu gostuje z nagrajeno predstavo Preobremenitev (Premio Ubu 2018). Akademijske produkcije bodo na ogled širši javnosti, zato si pravočasno zagotovite vstopnice. 

Mlado gledališče

Borštnikovo srečanje, 6. oktober ― V uvodnem tednu 54. Festivala Borštnikovo srečanje, bo med 14. in 16. oktobrom, v SNG Maribor potekalo tudi usposabljanje za strokovne delavce in koordinatorje kulturno umetnostne vzgoje v VIZ in kulturnih ustanovah Mlado gledališče. Program vključuje ogled raznovrstnih slovenskih in tujih predstav za mlade, dodali smo pogovore z ustvarjalci, strokovni posvet o sodobnih uprizoritvenih praksah za mlade, ki ga bo vodil Boštjan Narat, predstavitev mednarodnih in slovenskih dobrih praks, vodeni ogled razstave o slovenski scenografiji Prostor v prostoru, glasbeni koncert zasedbe Grad gori! ter inovativne delavnice. Med njimi omenimo delavnici Kamera na odru, o ustvarjalni uporabi multimedijskih sredstev na gledališkem odru, namenjena je mladim ustvarjalcem, ter delavnico 1—2's kot demonstracijo poustvarjalnega vstopanja na področje plesne umetnosti. Usposabljanje Mlado gledališče s kombinacijo teh dogodkov predstavlja platformo za križanje stališč, potreb in vprašanj, ki se porajajo na preseku kakovostne kulture in umetnosti ter sodobne vzgoje in izobraževanja. Program sooblikujejo Festival Borštnikovo srečanje ter projekta kulturno-umetnostne vzgoje na področju gledališča Prvi prizor: gledališče kot prostor učenja simbolnih jezikov (Drama SNG Maribor) in Gleda(l)išče (Slovenski gledališki inštitut). Sofinancerja projektov sta Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije
Prečiti meje, mednarodna konferenca

Prečiti meje, mednarodna konferenca

Borštnikovo srečanje, 6. oktober ― Konferenca Prečiti meje bo potekala med 14. in 16. oktobrom, svojo udeležbo je potrdilo več kot 30 udeležencev iz Slovenije in tujine. Namenjena je spodbujanju dejavnosti za razvoj občinstev v gledališčih iz držav članic SEP; natančneje - programskega načrtovanja, trženja, prodaje, raziskave občinstev. Cilj dejavnosti je povečanje obiska, strategije pa se usmerjajo v trajnostno vključevanje obiskovalcev in sodobno sporazumevanje v okvirih umetniških in spremljevalnih gledaliških vsebin. Gostili bomo številne mednarodno uveljavljene strokovnjake, med njimi Luisello Carnelli (Fondazione Fitzcarraldo, IT), Gerda Taubeja (Center Berlin, DE), Tonija Attarda (Culture Venture, MT) in Jonathana Goodacrea (The Audience Agency, GB), konferenca se zaključuje z delavnico načrtovanja dejavnosti za razvoj novih občinstev. V torek, 15. oktobra 2019, bo v okviru dogodka Arhitektura odnosov predstavljenih nekaj primerov dobrih praks od festivalov in repertoarnih gledališč preko agencij in strokovnih centrov do mednarodnih projektov, med njimi pet projektov s področja kulturno-umetnostne vzgoje. Konferenčni program bo zagotovil še izmenjavo izkušenj, refleksijo in mreženje, tudi skozi obiskovanje festivalskih dogodkov. Program konference, ki bo potekala v angleškem jeziku, je dostopen na: https://www.borstnikovo.si/dodatni-program/preciti-meje/ S podporo Srednjeevropske pobude SEP Central European Initiative CEI.

Ob 100-letnici smrti Ignacija Borštnika

Borštnikovo srečanje, 23. september ― Danes mineva 100 let od smrti Ignacija Borštnika, prvega slovenskega poklicnega igralca, ki je pustil močan pečat v slovenskem gledališču tudi kot režiser, gledališki pedagog in nenazadnje tudi kot pisec in prevajalec. Vsestranski gledališki ustvarjalec Ignacij Borštnik se je rodil 1. julija 1858 v Cerkljah na Gorenjskem. Od 1882 je redno nastopal v gledališču v Ljubljani, v letih 1885 in 1986 pa se je kot štipendist Dramatičnega društva izpopolnjeval na dunajskem konservatoriju. Po vrnitvi je postal prvi igralec, režiser in umetniški vodja slovenskega gledališča ter igralski vzgojitelj. Napisal je tudi več dramskih prizorov in ljudsko igro Stari Ilija (1890). Leta 1892 je sodeloval pri odprtju novega Deželnega gledališča in v ta namen priredil Jurčičevo Veroniko Deseniško, jo zrežiral in nastopil v njej. V sezoni 1893/94 je dvakrat gostoval v zagrebškem gledališču, naslednje leto pa sta z ženo Zofijo sprejela povabilo za igranje v zagrebški Drami, kjer je ostal skoraj do smrti in bil med najpomembnejšimi dramskimi umetniki. Večkrat je gostoval tudi v Ljubljani in se dogovarjal za vrnitev, v krizni sezoni 1913/14 pa je tudi vodil ljubljanske dramske predstave. Leta 1919 se je vrnil v Ljubljano kot član obnovljenega gledališča in profesor na novem konservatoriju ter v Ljubljani tudi umrl dva tedna po zadnjem nastopu, 23. septembra 1919. Po njem se imenuje tudi naš osrednji slovenski gledališki festival, Festival Borštnikovo srečanje, ter Borštnikov prstan, najvišja nagrada za igralsko ustvarjalnost. Vir: http://sigledal.org/geslo/Ignacij_Bor%C5%A1tnik Pokopan je na ljubljanskih Žalah, za njegov grob skrbi Združenje Dramskih Umetnikov Slovenije.  V arhivu Slovenskega gledališkega inštituta (SLOGI) hranijo tudi fotografije njegovih vlog ter plakate, besedila in pesmi, ki jih je pisal v zrelih letih. Slovenski gledališki inštitut skozi gledališko delavnico Srečanje z Borštnikom življenje velikega igralca približuje tudi mladi gledališki publiki.

V sodelovanju z Cankarjevim domom izvedli posvet o pomenu in vlogi umetnostne kritike

Borštnikovo srečanje, 13. september ― Na posvetu Kritika, rojena iz maternice umetnosti, ki sta ga minuli torek v Ljubljani pripravila Cankarjev dom in Festival Borštnikovo srečanje, so o afirmativnih vidikih in pomenu umetnostne kritike za posamezna področja umetnosti, premišljevali Uršula Cetinski, generalna direktorica Cankarjevega doma, Aleksander Bassin, likovni kritik (vizualna umetnost); Jani Virk, urednik igranega programa TV Slovenija (literatura); red. prof. dr. Gregor Pompe, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (glasba); Simon Popek, vodja filmskega programa Cankarjevega doma (film) in Aleš Novak, umetniški direktor Festivala Borštnikovo srečanje (uprizoritvene umetnosti), ki je o gledališki kritiki med drugim povedal:  "Današnji kritiški pristopi se od tradicionalističnih odmikajo že v izhodiščih, pri vrednotenju in obravnavi umetniškega dela, pa tudi v formatih objav; razumljivo, glede na izzive, ki jih prinaša današnji čas in bodo ponovno navdihnili nove kritiške pristope in formate. Kritiška avtoriteta, ki je izrekala absolutne vrednostne sodbe, se umika sodobnim interdisciplinarnim pristopom, ki artikulirajo uprizoritvenekontekste in njihova razmerja z aktualnim družbenim trenutkom, vrednotenju kakovosti uprizoritve pa se pogosto odrekajo. Če je še pred dobrim desetletjem veljalo, da je za resen kritiški angažma potrebno izpolnjevanje določenih standardov, je razvoj digitalnega okolja omogočil mnogo večjo odprtost in demokratizacijo polja refleksije, kar pa ni nujno vedno povezano s kakovostjo, dostopnostjo in učinkom. Še nedolgo nazaj smo govorili o kritiškem desetletju kot potrebni uvajalni dobi, v kateri kritik na področju uprizoritvenih umetnosti razvije analitična orodja, znanje, jezik in nenazadnje verodostojnost. Danes kritiška dejavnost kot profesionalna in avtonomna dejavnost na področju gledališča, ki povezuje in združuje novinarski in strokovni vidik, izgublja tla pod nogami, vedno slabše je plačana, zaradi česar ji grozi amaterizacija, poglobljena gledališka reflek
še novic