Mariborski Poletni lutkovni pristan za mlado in staro

SiGledal Novice, 4. avgust 2018 ― V Mariboru se danes začenja 29. Poletni lutkovni pristan, ki ga Lutkovno gledališče Maribor (LGM) tradicionalno prireja avgusta. Izmed skoraj 100 prijavljenih predstav so na festival, ki bo trajal do 30. avgusta, uvrstili nekaj več kot 20, primernih za majhne, srednje in velike gledalce. Večina programa se bo odvijala na prostem.

Kaja Blazinšek bere sodobno slovensko dramo

SiGledal Novice, 3. avgust 2018 ― Kaja Blazinšek je študirala primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Trenutno končuje magisterij, v katerem se ukvarja in raziskuje specifiko dramaturgije v radijski igri. Poleg tega deluje na področju literarne kritike, ki jih piše za Radio Študent in spletni portal LUD Literatura, včasih pa jo zapelje tudi na področje gledališča in filma. Štafeto branja sodobne slovenske dramatike je prejela iz rok Veronike Šoster. S pomočjo SiGledalovega iskalnika je prebrskala bazo sodobnih slovenskih dramskih besedil in se odločila, da obiskovalcem portala v branje priporoči tekst Nekje drugje Zale Dobovšek, Tina Grabnarja in Nine Šorak.
Namenitev dela dohodnine za donacije

Namenitev dela dohodnine za donacije

Gledališče Velenje, 1. avgust 2018 ― Namenitev dela dohodnine za donacije: Spoštovani, na vas se obračamo s skromno prošnjo. KD Gledališče Velenje deluje kot društvo v javnem interesu na področju kulture. Pri razvoju gledališke dejavnosti v Šaleški dolini smo odvisni predvsem od pomoči sponzorjev, uspešnih prijav na javne razpise ter donacij. V letu 2018 smo se uvrstili na seznam upravičencev za namenitev dela dohodnine za donacije. Del dohodnine lahko sedaj namenite našemu društvu in nam tako pomagate pri nadaljnjem ustvarjanju. Tisti, ki se odloči za takšen način doniranja, ne bo v ničemer finančno prikrajšan. Če se za donacijo ne odloči, gre 0,5 % od odmerjene dohodnine (skupaj z ostalimi 99,5 %) v proračun RS. Podrobnosti o donacijah lahko preberete v nadaljevanju. Ime oziroma naziv upravičenca: KULTURNO DRUŠTVO GLEDALIŠČE VELENJEDavčna številka upravičenca: 31117791 Obrazec: http://www.fu.gov.si/fileadmin/Internet/Davki_in_druge_dajatve/Podrocja/Dohodnina/Letna_odmera_dohodnine/Obrazci/Zahteva_za_namenitev_dela_dohodnine_za_donacije.pdf Obrazec za namenitev dela dohodnine lahko zavezanec odda:    • elektronsko preko storitev elektronskega poslovanja FURS eDavki,    • osebno ali po pošti pri pristojnem finančnem uradu. Iskrena hvala vsem, ki se boste za donacijo odločili. Vsak zavezanec za dohodnino lahko del svoje odmerjene dohodnine (do 0,5 %) nameni za donacije organizacijam, ki delujejo s splošno koristnim namenom. V ta namen mora (kadarkoli želi) izpolniti poseben obrazec, ki se imenuje »Zahteva za namenitev dela dohodnine za donacije« in ga poslati na svoj pristojni finančni urad. Enkrat že vložena zahteva velja za nedoločen čas. To pomeni, da je ni treba vlagati vsako leto. Višina donacije je odvisna od višine odmerjene dohodnine. Donacija ne vpliva na višino vračila ali doplačila dohodnine zavezanca. Na primer: tisti, ki se odloči za takšen način doniranja, ne bo v ničemer finančno prikrajšan. Če se za donacijo ne odloči, gre 0,5 % od odmerjene dohodnine (skupaj z ostalimi 99,5
Sodobne oblike cenzure

Sodobne oblike cenzure

ARS Oder, 31. julij 2018 ― Pogovor s Svetlano Mintchevo, strokovnjakinjo za cenzuro v umetnosti in direktorico programov pri Nacionalni zvezi proti cenzuri v Združenih državah Amerike »Cenzura nikakor ne očisti družbe vsega, kar je v njej slabega. Cenzura očisti javni diskurz – iz njega izbriše pogovor.« Pove Svetlana Mintcheva in doda: »Če je načelo svobode govora sveto, mora cenzura nositi masko vzvišenih ciljev. Pretvarja se, da ščiti nedolžnost otrok, verska čustva, temeljne vrednote skupnosti. Najvišji cilj je, da postane samocenzura nekaj običajnega. Kot razkriva Freudova analiza sanj, je najvplivnejša vsebina nezavednega tista, ki je cenzurirana. Tako je tudi pri gledanju na kulturo skozi prizmo cenzure: cenzorjeve tarče razkrivajo najglobje obsesije družbe; na sramotilne stebre postavlja demonizirane druge, ki jih družba ustvarja, da bi se obvarovala pred samospoznanjem in spremembo.” O sodobni cenzuri na primeru sodobnih umetniških praks se je s Svetlano Mintchevo pogovarjala Saška Rakef.
še novic