Razstava CLAUSTRA ALPIUM IULIARUM – skrivnostna zapuščina starih Rimljanov

Razstava CLAUSTRA ALPIUM IULIARUM – skrivnostna zapuščina starih Rimljanov

Trubarjeva domačija - Arhiv, 12. september 2018 ― V četrtek, 6. septembra 2018, ob 18. uri je bila v galeriji Levstikovega doma odprta razstava avtorjev Jureta Kusetiča in Tine Lah. Nastala je v okviru prvega projekta Claustra – Kamniti braniki Rimskega imperija, ki se je končal v letu 2015. Na ogled so številne fotografije, zemljevidi in digitalne 3D rekonstrukcije, ki prikazujejo poznorimski obrambni sistem Claustra Alpium Iuliarum. Razstava bo na ogled do 30. septembra 2018, in sicer po predhodnem dogovoru z g. Manfredom Detedingom na telefonsko številko 031 397 377. Vabljeni! {loadmodule mod_favslider,Razstava Claustra alpium iuliarum - galerija slider}  
Poletna muzejska noč 2018

Poletna muzejska noč 2018

Trubarjeva domačija - Arhiv, 26. junij 2018 ― »NOČ, KO IMAJO MUZEJI SVOJO MOČ«, Poletna muzejska noč na Trubarjevi domačiji Poletna muzejska noč je edina noč v letu, ko muzeji in galerije po celi Sloveniji odpro svoja vrata in ponudijo pestro paleto dogodkov brezplačno, za mlade in stare, za redne obiskovalce muzejskih dogodkov in tiste, ki se jim po navadi raje ognejo. Dogodek je skupna akcija Skupnosti muzejev Slovenije, v kateri Trubarjeva domačija sodeluje od leta 2014. Kot je že nekako ustaljeno, je prvi sklop prireditve namenjen najmlajšim. Tudi letos je ta del prevzel Zavod Parnas, z delavnico Izdelaj svojega kačjega pastirja. Otroci so z Lucijo Griz izdelovali modrega bleščavca, enega najznamenitejših in očarljivih prebivalcev mokrišča Mišja dolina, ki se razteza od Trubarjeve domačije naprej po raški dolini. Pomagali so jim tudi starši. Vrhunec večera je bil komični koncert (Z)OPERA v režiji Zvoneta Šedlbauerja. Na nevsakdanjem klasičnem koncertu so poslušalci slišali manj znane in znane arije in duete, ki razkrivajo zgodbe in navade opernih pevcev, ki so sem pa tja že resnično komične - Kdo je resnično prava primadona? Premagati strah pred nastopanjem? Pritisk slave, glamurja in stresa …Kdo je najboljši? Borba je težka in dokazovanje neprestano ... in če ne gre zlepa, gre zgrda! ... Koncert so odlično izvedli Petra Vrh Vrezec (sopran), Al Vrezec (bariton) in pianistka Beata Barcza. {loadmodule mod_favslider,Poletna muzejska noč na Trubarjevi domačiji 2018 - galerija slider (2)} Po kratki pogostitvi je sledilo predavanje Andreja Perhaja, ki se je tokrat osredotočil na Trubarjev Katekizem. Poslušalcem je predstavil celoten Trubarjev projekt priprave Katekizma, ki ni obsegal zgolj pisanja, ampak celotno organizacijo in logistiko, ki je bila zgolj na njegovih plečih. Danes pogosto pozabljamo na kompleksnost in obsežnost Trubarjevega dela ter na to, da je ravno v tem veličina njegovega dela. {loadmodule mod_favslider,Poletna muzejska noč na Trubarjevi domačiji 2018 - galerija slider (1)} P
Trubarjev dan

Trubarjev dan

Trubarjeva domačija - Arhiv, 21. junij 2018 7. junija je Trubarjeva domačija praznovala Trubarjev dan. Društvo slovenskih pisateljev je v okviru projekta Slovenska pisateljska pot pripravilo literarno akademijo Dom v jeziku, na kateri so sodelovali nagrajenci največjih slovenskih literarnih nagrad: Andrej Brvar (zlatnik poezije), Veronika Dintinjana (Jenkova nagrada), Vinko Möderndorfer (nagrada desetnica, Grumova nagrada), Boris A. Novak (Prešernova nagrada, Veronikina nagrada), Iztok Osojnik (Velenjica – čaša nesmrtnosti), Ana Schnabl (nagrada Slovenskega knjižnega sejma za najboljši prvenec leta), Agata Tomažič (nagrada krilata želva), Goran Vojnović (nagrada kresnik, Župančičeva nagrada) Večer je neposredno prenašal Radio Slovenija na programu Ars. {loadmodule mod_favslider,Trubarjev dan 2018 - galerija slider} Po literarni akademiji Dom v jeziku je v galeriji Skedenj sledila otvoritev že 36. likovne razstave Trubarjevi kraji KUD-a Primož Trubar. Letošnja udeležba je bila odlična. Vabilu KUD-a Primož Trubar se je odzvalo kar 33 umetnikov: Lojze Adamlje,Skender Bajrovič, Marin Berovič, Neva Bilač, Miro Bizjak, Mojca Borko, Igor Dolenc, Milena Gregorčič, Darinka Grmek Štrukelj, Cvetka Jakovljevič, Luka Jamnik, Edi Miha Juvanc, Dragica Kern, Alenka Klemenčič, Suzana Komel, Janez Kovačič, Jernej Kraigher, Silvo Kretič, Nada Petrovič Mager, Drago Petrovič, Milan Razboršek, Silva Ros, Zlatko Rudolf, Miloš Sarič, Martina Starc, Janez Suhadolc, Pavle Ščurk, Teodora Švet, Veljko Toman, Lidija Vilar, Nenad Vukobrat, Dušan Zekovič in Erika Železnik. Razstava bo na ogled do 31. avgusta 2018. {loadmodule mod_favslider,Dom v jeziku 2018 - galerija slider} Foto: Boštjan Podlogar
Likovna razstava "Svetovi"

Likovna razstava "Svetovi"

Trubarjeva domačija - Arhiv, 24. maj 2018 ― V petek, 11. maja 2018 je bila v galeriji Skedenj odprta druga letošnja razstava, in sicer likovna razstava Likovne skupine UTŽO Velike Lašče z naslovom »Svetovi«. Umetnice so se pod mentorstvom Urške in Ane Meke predstavile že peto leto po vrsti. Razstavo si lahko ogledate do 3. junija. Lepo vabljeni!

Razstava akademskega kiparja Zlata Rudolfa

Trubarjeva domačija - Arhiv, 18. april 2018 ― Letošnjo sezono galerijske dejavnosti v galeriji Skedenj na Trubarjevi domačiji smo odprli v četrtek, 12. aprila. Svoja dela je na ogled postavil akademski kipar Zlato Rudolf. Zlato Rudolf je diplomiral na Akademiji likovnih umetnosti v Ljubljani pri profesorju Slavku Tihcu. Živi in ustvarja v Idrijski Beli, domači pa so mu tudi naši, Trubarjevi kraji. Od leta 2011 je redni udeleženec likovnih srečanj Trubarjevi kraji, ki jih pripravlja KUD Primož Trubar Velike Lašče. Marsikomu pa je poznan tudi po kipu psoglavca, ki ga je izdelal za Občino Sodražica in stoji na trgu v Sodražici. Njegovo ustvarjanje obsega predvsem kamnite skulpture in leseni kipe, unikatne kamine, fontane in portrete v glini. Oblikuje tudi bivalne prostore in vrtove (parke) ter manjše dekorativne izdelke - kamnite mize, svetila, spuščene strope, nenavadne stebre ipd. Razstava, ki jo je umetniku pomagala postaviti Helena Grebenc Gruden, je prerez vsega njegovega dela in ustvarjanja. Razstava bo na ogled do 6. maja 2018, zato prav lepo vabljeni na ogled.  {loadmodule mod_favslider,Razstava-Zlato-Rudolf-galerija-slider} {loadmodule mod_favslider,Razstava-Zlato-Rudolf-galerija-slider-2}
Stritarjev večer v Levstikovem domu

Stritarjev večer v Levstikovem domu

Trubarjeva domačija - Arhiv, 22. marec 2018 ― PRAZNOVALI SMO 182. ROJSTNI DAN JOSIPA STRITARJA V četrtek, 1. marca 2018 je MKL, Knjižnica Frana Levstika v sodelovanju z Občino Velike Lašče pripravila kulturni večer v spomin na Stritarjev 182. rojstni dan, ki ga sicer praznuje 6. marca. V svojem času je Josip Stritar v primerjavi s sodobniki veljal za izjemno osebnost in veliko avtoriteto. Slovencem je med drugim odkril Prešerna in poezijo, pa tudi vse ostale slovstvene zvrsti od epike in dramatike do proze, književne, socialne in politične kritike. Velja za začetnika satire na Slovenskem, s svojimi kritično esejističnimi spisi pa je pokazal, da je slovenski jezik primeren tudi za znanstvene razprave in ne samo kot pogovorni jezik slovenskih izobražencev. Po Stritarju se danes imenuje tudi nagrada za mlade in obetavne kritike, ki jo podeljuje Društvo slovenskih pisateljev. Čeprav se nam včasih zdi, da je danes Stritar kar malo pozabljen, kar se v prvi vrsti odraža že v šolskih učnih načrtih, je v Velikih Laščah še zelo živ. K temu pripomorejo tudi Stritarjevi večeri, na katerih velikolaška knjižnica gosti kvalitetne sodobne slovenske ustvarjalce, ki tako kot Stritar, dokazujejo, da je slovenščina jezik, ki ga lahko umetelno in stilsko dovršeno uporabiš za vsako literarno zvrst. Tokratna gostja je bila Agata Tomažič, prevajalka, novinarka in pisateljica. Do nedavnega smo jo poznali predvsem kot odlično novinarko, komentatorko, avtorico potopisnih reportaž in prevajalko, v zadnjem času pa izstopa njeno literarno delo. V zadnjih dveh letih so izšle tri njene knjige, zbirka kratkih zgodb z naslovom Česar ne moreš povedati frizerki, izbor esejev in potopisnih reportaž, ki so nastajale za časopis Delo, Zakaj potujete v take dežele?, ter romaneskni prvenec Tik pod nebom. V pogovoru z Majo Smole je pisateljica na duhovit, mestoma (samo)ironičen način spregovorila o vseh treh svojih knjigah, o tem, kako in kdaj najlažje literarno ustvarja, iz kje črpa navdih za svoje junake, o svojih potovanjih, pa tudi o novi
Prireditev ob Dnevu reformacije

Prireditev ob Dnevu reformacije

Trubarjeva domačija - Arhiv, 27. november 2017 ― Na Trubarjevi domačiji smo s spominsko prireditvijo »Evropa z in brez meja« 9. oktobra 2016 začeli in s slavnostno prireditvijo ob dnevu reformacije 31. oktobra 2017 tudi končali leto praznovanj ob 500. obletnici reformacije. Kot je povezovalec praznične prireditve Matjaž Gruden, sicer tudi predsednik Slovenskega protestantskega društva, v svojih uvodnih besedah poudaril, je prav, da se letošnje slavje zaključuje na Trubarjevi domačiji, torej tam, kjer se je vse skupaj pravzaprav začelo. Izpostavil je pomembnost dostojnega ohranjanja spomina na obdobje, v katerem smo Slovenci dobili temelje za svojo samostojno državo, t. j. jezik in pisano tiskano besedo, osnovani pa so bili tudi temelji slovenskega šolstva. Povezovalec prireditve Matjaž Gruden Osrednji gost in slavnostni govornik na prireditvi je bil dr. Jonatan Vinkler, dr. znanosti literarnih ved in dr. filozofije, izr. prof. na Fakulteti za humanistične študije, glavni urednik Založbe Univerze na Primorskem, raziskovalec in urednik Zbranih del Primoža Trubarja. V svojem nagovoru je izpostavil najpomembnejše trajne pridobitve celotne evropske kulture, ki so izšle iz Lutrovega prizadevanja za versko prenovo. Med prelomnimi jezikovnimi, kulturnimi, gospodarskimi, političnimi in etičnimi pobudami reformacije je bila poglavitna protestantska cerkev s svojim obredjem in cerkveno pesmijo v ljudskem jeziku. Slovenskemu bralcu je dala reformacija evangeličansko cerkev slovenskega jezika, ki je del mozaika evropske reformacije in nikakor ne njena pomanjšana izdaja. Epohalni pomen Lutrovega premisleka posredovati božjo besedo v bralcu razumljivem ljudskem jeziku je zahteval pripravo temeljnih verskih knjig, za kar pa je bila potrebna knjižna slovenščina, slovar in knjižni žanri. Reformacija je dala Slovencem knjižni jezik, prvo slovnico, znanstveno razpravo in celo prvo biografijo, predvsem pa zaokrožen tekstni opus, t.j. žanrsko popolnoma razvito književnost protestantskega tipa v slovenskem jeziku. V slabe
še novic