OBVESTILO – KNJIŽNICA IN BIBLIOBUS

Knjižnica Postojna, 15. maj ― Vljudno vas vabimo v vse enote Knjižnice Bena Zupančiča Postojna, kjer gradivo lahko brez težav vrnete in si izposodite novega, kot je bila praksa do sedaj, le neposredni dostop do proste izbire gradiva ni še mogoč. Pri tem vas prosimo za  razumevanje in upoštevanje osnovnih varnostnih predpisov in priporočil  (posamično vstopanje v prostor, primerna razdalja med uporabniki, nošenje zaščitne maske, razkuževanje rok). Prav tako vam z veseljem sporočamo, da naša POTUJOČA KNJIŽNICA pričenja s svojim delom v ponedeljek, 18. maja 2020, v občini Pivka po ustaljenem urniku. Veselimo se ponovnega srečanja z vami!

Mednarodni muzejski dan 2020 v Pokrajinskem muzeju Celje

Kamra.si, 15. maj ― Pokrajinski muzej Celje vabi ob mednarodnem dnevu muzejev 𝘃 𝗻𝗲𝗱𝗲𝗹𝗷𝗼, 𝟭𝟳. 𝗺𝗮𝗷𝗮, 𝗺𝗲𝗱 𝟭𝟬. 𝗶𝗻 𝟭𝟴. 𝘂𝗿𝗼 na brezplačen ogled vseh razstav. ❌ 𝗩 𝗽𝗼𝗻𝗲𝗱𝗲𝗹𝗷𝗲𝗸, 𝟭𝟴. 𝗺𝗮𝗷𝗮 𝗯𝗼 𝗣𝗼𝗸𝗿𝗮𝗷𝗶𝗻𝘀𝗸𝗶 𝗺𝘂𝘇𝗲𝗷 𝗖𝗲𝗹𝗷𝗲 𝗺𝘂𝘇𝗲𝗷 𝘇𝗮𝗽𝗿𝘁. Vir: https://www.facebook.com/events/358782545081028/  

Delovni čas

Knjižnica A. T. Linharta Radovljica, 14. maj ― Z veseljem vam sporočamo, da bo s ponedeljkom, 18. 5. 2020, v vseh naših enotah ponovno veljal redni delovni čas. Knjižnice bodo odprte le za vračilo in prevzem gradiva, obenem boste lahko podaljšali članstvo in poravnali druge finančne obveznosti.  Prost dostop do gradiva ter gibanje in zadrževanje v prostorih knjižnic zaenkrat ne bo možno. Čitalnice, študijske, računalniške […]

14. maj 1921 - dr. Juro Hrašovec postane prvi slovenski celjski župan

Kamra.si, 14. maj ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...14. maj 1921 - dr. Juro Hrašovec postane prvi slovenski celjski župan Leto 1921 je prineslo v zgodovino celjske občinske uprave velike spremembe. Prvič se je namreč zgodilo, da so si Celjani, ženske volilne pravice še vedno niso imele, izvolili svoje zastopnike na podlagi splošnega in enakega volilnega prava, ki je nadomestil predvojnega avstrijskega, temelječega na sistemu volilnih razredov. Prvič pa se je tudi zgodilo, da je župan mesta Celja postal Slovenec.  Ves april leta 1921 je bil v znamenju predvolilnega boja, ki pa ga je Nova doba označila kot "mirnega, brez razburjenja, razun par brezpomembnih incidentov". Tudi volitve 26. aprila so potekale brez zapletov. Od 813 oddanih glasov so jih 304 dobili kandidati Jugoslovanske demokratske stranke, druga najmočnejša je z 265 glasovi postala stranka socialdemokratov, kandidati Narodne socialistične stranke so prejeli 136 glasov in Slovenske ljudske stranke 108. Tako so v novem 32-članskem občinskem odboru zasedli 12 mest demokrati, 10 socialdemokrati, 6 narodni socialci in 4 ljudska stranka. Prva seja novega povsem slovenskega občinskega odbora, Nemci se občinskih volitev niso udeležili, je bila 14. maja. Po uvodnem nagovoru gerenta dr. Žužka je slovesno predal vodenje prve seje najstarejšemu odborniku Silvestru Fonu. Ta je imel težko nalogo, saj je bila glavna točka dnevnega reda izvolitev novega celjskega župana. Po pričakovanjih prvi krog volitev v občinskem odboru še ni dal zmagovalca, saj je vsaka stranka glasovala za svojega kandidata. Morali so opraviti drugi krog volitev, v katerega sta se uvrstila kandidata dveh najmočnejših strank v občinskem odboru. Kandidat demokratov je bil starosta celjskih Slovencev dr. Juro Hrašovec, ki pa zanimivo, sploh ni bil občinski odbornik in kandidat socialdemokratov ter občinski odbornik Franc Koren. Izid ožjih volitev je bil dokaj tesen, saj je za dr. Hrašovca glasovalo 17 odbornikov (blok demokratov in narodnih socialistov, kasneje

Predšolska bralna značka 2020 – nov rok oddaje in spremenjen režim sprejemanja risbic

Knjižnica Logatec, 13. maj ― Sporočamo vam, da je nov rok za oddajo risbic za Predšolsko bralno značko 6. junij 2020. Zaželeno je, da risbice fotografirate in pošljete na e-mail urska.oresnik@log.sik.si. Ko oddate zadnjo risbico, nam nujno sporočite tudi naslov, na katerega bomo otroku lahko poslali priznanje. Risbice lahko oddate tudi v Knjižnici Logatec in njenih enotah (a zgolj oddate, […]

Spletni francoski literarni krožek: Frère d’âme

Mestna knjižnica Ljubljana, 12. maj ― Ker moramo ostati doma, se naš Francoski literarni krožek prav tako seli preko spleta v vaše domove! Pogovarjali se bomo o romanu Frère d’âme pisatelja Davida Diopa, ki je izšel leta 2018 in istega leta zanj dobil Goncourtovo nagrado. V času prve svetovne vojne se proti nemcem na francoski strani borita prijatelja iz otroštva Alfa Ndiaye in Mademba Diop. Slednji nekega jutra podleže tirom, Alfa pa se znajde sam sredi grozovitega pokola, v katerem se izgubi v norosti vojne in začne tudi sam pobijati nasprotnike in sejati strah. Frère d’âme je pretresljiva prvoosebna pripoved mladega senegalskega vojaka, ki ga je v času velike vojne, kot mnoge druge, Evropa izkoristila za svoje politične cilje. Povezava do dogodka: https://us04web.zoom.us/j/79899554076?pwd=UTloMnRGaEQxczBoT25CbzJFZWxpZz09Vpisna številka: 798 9955 4076Geslo: 6fuGNN V sezoni 2019/20 v sodelovanju s KUD Anarhiv (program Škratova čitalnica) poteka francoski literarni krožek, kjer se na vsakem srečanju pogovarjamo o enem izmed sodobnih romanov znanih frankofonih pisateljic in pisateljev. Beremo v izvirniku, prav tako tudi krožek praviloma poteka v francoščini, torej je namenjen vsem, ki imate solidno znanje francoskega jezika (vsaj nivo B1) in radi berete sodobno leposlovje. Francoski literarni krožek vodi mag. anglistike in francoščine, Aicha Boughazi, sofinancirata pa ga KUD Anarhiv (program Škratova čitalnica) in Mestna knjižnica Ljubljana. Zaželene so predhodne prijave na naslov: aicha.boughazi.92@gmail.com Prihajajoča srečanja: Ponedeljek, 1. 6. 2020 Les désorientés (Amin Maalouf) Ponedeljek, 29. 6. 2020 Ce que le jour doit à la nuit (Yasmina Khadra)

11. maja 1784 se je rodil Urban Jarnik, duhovnik, pisatelj, zgodovinar, etnograf, pesnik in jezikoslovec

Kamra.si, 11. maj ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...11. maja 1784 se je na Potoku v Ziljski dolini na Koroškem rodil Urban Jarnik, duhovnik, pisatelj, zgodovinar, etnograf, pesnik in jezikoslovec. Umrl je 11. junija 1844 v Možberku ob Vrbskem jezeru na Koroškem.  Urban Jarnik je bil rojen kot tretji sin kmeta, gostilničarja in tovornika Janeza Jarnika, po domače Nadižarja, na Potoku pri Štefanu na Zilji. Z enajstimi leti so mladega Jarnika vpisali na gimnazijo v Celovcu, ki jo je leta 1801 z izvrstnim uspehom zaključil. Od leta 1801 do leta 1803 je študiral filozofijo na liceju v Celovcu, po tem pa nadaljeval s študijem teologije v novoustanovljenem celovškem semenišču, ki ga je od leta 1801 vodil Jurij Japelj. V šolskem letu 1804/05 se je Jarnik vpisal na teološko fakulteto graškega vseučilišča, a se je po izrecni graji krškega ordinariata spet vrnil v domače bogoslovje. V Celovcu je potem do konca študija stanoval izven semenišča. 12. oktobra 1806 je bil z dispenzo (ker še ni dopolnil predpisanih 23 let) posvečen v duhovnika ter postavljen za kaplana v Čajničah (Tultschnig), kjer je ostal tri leta. Od leta 1809 do leta 1811 je bil kaplan v Podkrnosu, nato je od aprila 1811 do marca 1818 deloval kot mestni kaplan v stolni župniji sv. Petra in Pavla v Celovcu, le eno leto (1813/4) je bil vmes »pri Fari« (sv. Egidija). Leta 1813 je dobil tudi kuratni beneficij pri cerkvi sv. Boštjana v meščanskem špitalu (Bürgerspital). 27. marca 1818 je dobil mesto župnika v Šmihelu na Gosposvetskem polju, tik ob tedanji slovensko-nemški jezikovni meji, januarja 1827 pa je dobil z odlokom ilirskega gubernija v Ljubljani deželnoknežjo župnijo v Blatogradu (Možberk, nemško Moosburg) nad Vrbskim jezerom, kjer je 11. aprila 1844 tedaj že slepi pesnik in jezikoslovec umrl.

10. maja 1896 se je v Trbovljah rodila Tončka Čeč, slovenska komunistka, partizanka, prvoborka in narodna herojinja

Kamra.si, 10. maj ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...10. maja 1896 se je v Trbovljah rodila Tončka Čeč, slovenska komunistka, partizanka, prvoborka in narodna herojinja. Umrla je 3. novembra 1943 v Auschwitzu. Rojena je bila v rudarski družini v Trbovljah. Po končani osnovni šoli se je vpisala na administrativni tečaj, po prvi svetovni vojni pa se je zaposlila pri trboveljskih delavskih organizacijah in sodelovala v delavski kulturi.

8. maj - svetovni dan Rdečega križa in Rdečega polmeseca

Kamra.si, 8. maj ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...8. maj - svetovni dan Rdečega križa in Rdečega polmeseca Rdeči križ je mednarodna organizacija, ki je bila ustanovljena 23. oktobra 1863 v Ženevi, ko so se srečali predstavniki 16 držav in na pobudo Jeana Henrija Dunanta (1828-1910) ustanovili človekoljubno organizacijo Mednarodni Rdeči križ. Dunantu se je, ko je bil očividec bitke pri Solferinu (24. junija 1859) v Italiji, kjer je videl ranjene vojake, ki niso imeli nobene pomoči, porodila zamisel, da bi ustanovil organizacijo, ki bi nevtralno pomagala vsem ranjenim vojakom. Na njegov rojstni dan, 8. maja, obeležujemo svetovni dan Rdečega križa. Organizacija je dokončno zaživela naslednje leto, med njenimi cilji pa je bila predvsem nevtralna pomoč vsem udeležencem vojn. Simbol organizacije je postal rdeči križ na belem ozadju (obrnjena švicarska zastava), kasneje pa tudi muslimanski rdeči polmesec in Davidova zvezda. 7. decembra 2005 so države članice izglasovale uvedbo tretjega simbola, rdečega kristala, tako da se je lahko izraelska organizacija Magen David Adom vključila v Mednarodni komite Rdečega križa (ICRC), saj dotlej simbol te organizacije, rdeča Davidova zvezda, ni bil priznan kot simbol Rdečega križa. Prvi začetki rdečega križa so se sicer pojavili že tristo let pred Dunantovo zamislijo, ko se je s tovrstno humanitarno dejavnostjo na bojnih poljih ukvarjal Italijan Kamil de Lellis. Za simbol svoje dejavnosti si je že takrat izbral podobo rdečega križa. Organizacija zdaj deluje v 160 državah. V Sloveniji je bil Rdeči križ ustanovljen leta 1944. Z 8. majem se v Sloveniji pričenja teden Rdečega križa, ki vsako leto poteka od 8. do 15. maja.  Viri: https://sl.wikipedia.org/wiki/Henri_Dunant https://sl.wikipedia.org/wiki/Rde%C4%8Di_kri%C5%BE https://www.rks.si/sl/Maj_9/Zakaj_obelezujemo_svetovni_dan_Rdecega_kriza_in_Rdecega_polmeseca/

8. maj 1941 – v celjskem kapucinskem samostanu je izšla 1. št. humorističnega lista Kapucinski toti

Kamra.si, 8. maj ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...8. maj 1941 – izšla je 1. številka ilegalnega humorističnega lista Kapucinski toti Nemci so v Celju v drugi polovici aprila 1941 začeli v skladu z navodilom državnega vodje SS Heinricha Himmlerja zapirati zavedne Slovence, predvsem izobražence in tiste ljudi, ki so se na Štajerskem naselili po 1914 (zlasti primorski emigranti).  Aretiranci iz celjskega področja so skozi manjše zapore v posameznih središčih regije dospeli v Celje, kjer so jih zaprli v mestno kasarno in kasneje v kapucinski samostan in Stari pisker.  V samostanu je od 8. maja in 20. junija 1941 izhajal Kapucinski toti in  v Celjskem piskru  od 1. do 5. junija 1941 Toti Stari pisker.   Oba lista dajeta dober vpogled v način življenja jetnikov in v konkretne zgodovinske podatke: številčno stanje zapornikov, datum uvedbe prisilne telovadbe, še posebej pa so zanimivi podatki, po katerih lahko slutimo, da je bila politična diferenciranost vsaj med zaprtimi v kapucinskem samostanu precejšnja. Kapucinski toti so  tiskali na opalografu, ki je bil prej last kapucinskega dijaškega konkvita in na katerem so pred vojno gojenci razmnoževali dijaški list Konviktar. Po pričevanju tedanjih zapornikov so pobudo za izdajanje lista dali zaporniki iz Laškega iz kroga dr. Franca Roša in Franja Vilharja.. Izdanih je bilo pet številk, prve štiri številke je uredil Franjo Vilhar,  zadnjo pa kapucin Jakob Sem. Vir: Kapucinski toti in Toti Stari pisker, faksimilirana izdaja ob štridesetletnici vstaje in izzida ilegalnih listov celjskih političnih zapornikov, 1981
še novic