9. julija 1932 se je v Vojniku rodil Friderik Kolšek, duhovnik, prelat in celjski opat

Kamra.si, 9. julij ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...9. julija 1932 se je v Vojniku rodil Friderik Kolšek, duhovnik, prelat in celjski opat. Umrl je 2. decembra 1997 v Celju.  Dolgoletni celjski mestni župnik, opat in prelat Friderik Kolšek je bil rojen v Vojniku v obrtniški družini. Staršema Emilu in Mariji (rojeni Felicijan), ki se je v vojniški trg primožila iz Dobrne, so se rodili štirje otroci. Sin Friderik je v rojstnem kraju obiskoval ljudsko šolo, v bližnjem Celju pa gimnazijo. V dijaških letih je skrbel za domačo župnijsko cerkev, kjer sta se mu priljubila zlasti kontemplativno življenje in bogoslužje, zato se je tedaj odločil svoje življenje posvetiti duhovniškemu poklicu, kar mu je v povojni Jugoslaviji v času, ki izkazovanju vere ni bil naklonjen, povzročilo nemalo sitnosti. Teologijo je študiral v Ljubljani in bil 29. junija 1957 v mariborski stolnici posvečen v duhovnika. Na začetku svojega duhovniškega službovanja je blizu deset let kaplanoval po različnih štajerskih župnijah: najprej je bil kaplan v Lovrencu na Pohorju (1957–1960), nato v župniji sv. Martina v Velenju (1960–1963) in nazadnje v Celju v župniji sv. Danijela (1963–1966). Tu je leta 1966 postal vikar, po smrti celjskega opata dr. Petra Kovačiča leta 1969 pa upravitelj župnije ter opat in celjski mestni župnik. Celjsko dekanijo je nato vodil pet zaporednih obdobij in je med verniki veljal za gorečega duhovnika. Leta 1988 je prejel častno imenovanje za papeškega hišnega prelata.Bil je član več škofijskih svetov (pastoralnega, duhovniškega in gospodarskega), konzistorialni svetovalec in član zbora svetovalcev mariborske (lavantinske) škofije. Nadalje je bil vicepostulator v procesu za beatifikacijo škofa Antona Martina Slomška in član Slomškovega odbora. Več let je sedel tudi v nadzornem odboru Celjske Mohorjeve družbe. V letih po osamosvojitvi Slovenije je bil dejaven pri Teharski komisiji in se nasploh zavzemal za postavitev skupinskega spominskega obeležja vsem padlim v vojnah, ki so se bíle v 20. st

Ustvarjamo v pastelu

Kamra.si, 8. julij ― Pokrajinski muzej Celje vabi na brezplačno otroško delavnico Ustvarjamo v pastelu, ki bo v soboto, 18. julija 2020,  ob 10.15 pred Staro grofijo. Otroci bodo na prostem ustvarjali s slikarsko tehniko pastel. Ustvarjalnica je primerna za otroke od 5. leta starosti dalje ter osnovnošolce. V primeru dežja bo delavnica prestavljena. Obvezne prijave na: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. document.getElementById('cloak7c0db05a876c14d5a8bb6eb72d928505').innerHTML = ''; var prefix = 'ma' + 'il' + 'to'; var path = 'hr' + 'ef' + '='; var addy7c0db05a876c14d5a8bb6eb72d928505 = 'muzej' + '@'; addy7c0db05a876c14d5a8bb6eb72d928505 = addy7c0db05a876c14d5a8bb6eb72d928505 + 'pokmuz-ce' + '.' + 'si'; var addy_text7c0db05a876c14d5a8bb6eb72d928505 = 'muzej' + '@' + 'pokmuz-ce' + '.' + 'si';document.getElementById('cloak7c0db05a876c14d5a8bb6eb72d928505').innerHTML += ''+addy_text7c0db05a876c14d5a8bb6eb72d928505+''; 031 612 618Vabljeni!

Akustični koncert Sandre Erpe in Andreja Barbiča

Kamra.si, 8. julij ― Andreja Barbiča - Krta, ki bo otvoril naš mini koncert, je glasbena pot, kot pravi sam, vodila preko Karla Destovnika Kajuha do "rokenrola", Od Podžljebna, Tavžntrože, Stare Šule in El Kachonov do samega sebe, saj se tokrat predstavlja z avtorskim projektom. Prvi singel na samostojni glasbeni poti bo na radijskih postajah možno ujeti že letošnjo jesen. Do takrat - v živo! Mini butični koncert INJA SESSIONS nadaljujemo z akustičnim nastopom Sandre Erpe. Sandra je magistrica primerjalne književnosti in deluje kot samozaposlena v kulturi (književnica, kantavtorica). Pisala je za najrazličnejše medije, poučevala delavnice kreativnega pisanja, se za kratek čas (za)mudila v glasbeni redakciji Radia Študent, sodelovala pri projektu reševanja bralnih težav pri otrocih, in ves čas nastopala predvsem kot kantavtorica. Objavljala je v najrazličnejših literarnih revijah, med vidnejše nagrade prišteva zmagovalno zlato kanto, ki jo je novembra 2018 prejela na festivalu Kantfest, nominirana je bila tudi za Zlato piščal, in sicer v kategoriji novinec leta 2016. Izdala je ploščo Sinonim za mojo mladost (2017), pesniško zbirko Prtljaga (2018) in biografijo Amy Winehouse (2019). Nastopila je na letošnjem Godibodi festivalu, v jeseni pa bo izdala svoj novi album, ki povezuje poezijo in glasbeno ustvarjanje. Produkcijska hiša in založba INJA MUSIC RECORDS je sveža, butična založba iz Novega mesta, ki deluje pod okriljem producenta Igorja Iliča in glasbenice ter izvedenke za stike z mediji Anje Pavlin.

Andrej Rahten: Po razpadu skupne države

Kamra.si, 7. julij ― Celjska Mohorjeva družba vabi v sredo 15. julija 2020, ob 19. uri na predstavitev knjige Po razpadu skupne države dr. Andreja Rahtena.  Predstavitev bo v paviljonu  pred Domom sv. Jožefa v Celju na Plečnikovi 29. Mesta bodo rezervirana za vse, ki boste svojo udeležbo potrdili do 12. 7. 2020 na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. document.getElementById('cloakc065966da129bfa19c8616c34df26eb8').innerHTML = ''; var prefix = 'ma' + 'il' + 'to'; var path = 'hr' + 'ef' + '='; var addyc065966da129bfa19c8616c34df26eb8 = 'urednistvo' + '@'; addyc065966da129bfa19c8616c34df26eb8 = addyc065966da129bfa19c8616c34df26eb8 + 'celjska-mohorjeva' + '.' + 'si'; var addy_textc065966da129bfa19c8616c34df26eb8 = 'urednistvo' + '@' + 'celjska-mohorjeva' + '.' + 'si';document.getElementById('cloakc065966da129bfa19c8616c34df26eb8').innerHTML += ''+addy_textc065966da129bfa19c8616c34df26eb8+''; ali tel. 03 426 48 00 Prireditev bo na prostem. V primeru dežja dogodek odpade.

Hmeljar, gospodarstvenik, politik Fran Roblek

Kamra.si, 7. julij ― Osrednja knjižnica Celje vabi do konca avgusta na ogled razstave o Franu Robleku, možu, ki je na prelomu prejšnjega stoletja občutno sooblikoval Savinjsko dolino.  Razstava, ki nastala v sodelovanju z Medobčinsko splošno knjižnico Žalec in ZKŠT Žalec, je na ogled v II. nadstropju knjižnice.  Ob 155-letnici rojstva in 85-letnici smrti. Priporočamo tudi: Mož, ki je sooblikoval Savinjsko dolino: Fran Roblek (1865-1935) 

5. julija 1996 je umrl Avgust Lavrenčič, slovenski slikar in scenograf

Kamra.si, 5. julij ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...5. julija 1996 je v Celju umrl Avgust Lavrenčič, slovenski slikar in scenograf. Rodil se je 24. februarja 1925 v Rogaški Slatini.  Rodil se je v Rogaški Slatini, star štiri leta pa se je preselil v Celje. Že v vrtcu je spoznal gledališče, ki je naredilo nanj močan vtis. Obiskoval je mestno šolo, nato pa je šolanje nadaljeval na gimnaziji, kjer je imel najraje risanje, prirodopis in fiziko. Dosti časa pa je posvetil tudi delu v modelarskem krožku Aerokluba. Že v obdobju gimnazije je pod vplivom znanih likovnih umetnikov (Cvetka Ščuke, Miroslava Modica in Alberta Sirka) izoblikoval odnos do slikanja. 

4. julija 1994 je v Ljubljani umrl Ferdo Godina, slovenski pisatelj in urednik

Kamra.si, 4. julij ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...4. julija 1994 je v Ljubljani umrl Ferdo Godina, slovenski pisatelj in urednik. Rodil se je 17. oktobra 1912 v Dolnji Bistrici.Klasično gimnazijo je obiskoval v Mariboru in Ljubljani. Po maturi je nekaj časa študiral pravo, med leti 1930 in 1935 pa je v Mariboru opravil še nedeljsko dramsko šolo. Pod psevdonimom Bistrički Ferko je prve zgodbe začel objavljati v Kleklovih Novinah, v prekmurščini, nekaj pa tudi že v knjižni slovenščini. Bil je včlanjen v več takratnih kmečkih društev in pod njihovim okriljem po Prekmurju prirejal gledališke igre. Kasneje se je pridružil liberalneje usmerjenim študentom, ki so ustanovili Klub prekmurskih akademikov. Godina je postal urednik njihovega glasila Mladi Prekmurec. V svoji miselnosti se je vse bolj bližal marksizmu. Njegove ideje je prenašal tudi na dogajanje v Prekmurju in o tem pisal v liberalnih časopisih Jutro in prilogi Mariborski večernik. Prozo pa so mu pred 2. sv. vojno objavljali še v Ljubljanskem zvonu, Modri ptici, Sodobnosti in mariborskih Obzorjih. 

Četrtkovi zeleni popoldnevi - Uporabnost čebeljih pridelkov

Kamra.si, 3. julij ― Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož vas v četrtek, 9. julija 2020, ob 17. uri vabi na vrtno teraso Knjižnice Ormož na predavanje Uporabnost čebeljih pridelkov, drugo prireditev iz cikla Četrtkovi zeleni popoldnevi. Letos bomo spregovorili tudi o čebelah, saj na knjižnični terasi spremljamo njihovo življenje in predano delo. Za njih skrbi Jože Brumen, predsednik Čebelarskega društva Ormož, ki bo predstavil uporabnost, lastnosti in zdravilnost čebeljih pridelkov. Med, propolis, cvetni prah, matični mleček, čebelji vosek so živila, prehranska dopolnila in naravna zdravila, ki jih človek uživa že od nekoč. A jih dovolj dobro poznate? Vabljeni!

Zgodbe Knežjega mesta - voden ogled Celja za otroke

Kamra.si, 3. julij ― Pokrajinski muzej Celje vabi v sobota, 22. avgusta 2020,  10:15–11:30, na voden ogled Celja za otroke. Celje v svoji zgodovini skriva veliko zanimivih zgodb, ki jih bomo na igriv in kreativen način odkrivali ob sprehodu skozi mesto.Vabljeni otroci od 6. do 10. leta starosti (spremstvo staršev po želji). Voden ogled je brezplačen. V primeru dežja ogled odpade oz. se prestavi na drug termin. V skupino sprejmemo max. 15 otrok, zato prosimo da se prijavite.Prijave sprejemamo na:Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. document.getElementById('cloak38f3aa3160ec21aaed0c25a40dd45553').innerHTML = ''; var prefix = 'ma' + 'il' + 'to'; var path = 'hr' + 'ef' + '='; var addy38f3aa3160ec21aaed0c25a40dd45553 = 'muzej' + '@'; addy38f3aa3160ec21aaed0c25a40dd45553 = addy38f3aa3160ec21aaed0c25a40dd45553 + 'pokmuz-ce' + '.' + 'si'; var addy_text38f3aa3160ec21aaed0c25a40dd45553 = 'muzej' + '@' + 'pokmuz-ce' + '.' + 'si';document.getElementById('cloak38f3aa3160ec21aaed0c25a40dd45553').innerHTML += ''+addy_text38f3aa3160ec21aaed0c25a40dd45553+''; 031 612 618

2. julija 1920 je umrl Mihael Vošnjak, gospodarstvenik, bančnik in politik

Kamra.si, 2. julij ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...2. julija 1920 je v Glionu pri Territetu (Švica) umrl Mihael Vošnjak, gospodarstvenik, bančnik in politik. Rodil se je 18. septembra 1837 v Šoštanju. Rodil se je v usnjarski družini, ki je dala nekaj pomembnih ljudi (starejši brat Josip je bil znan slovenski politik), v Šoštanju. Šolal se je najprej v domačem kraju, od tretjega razreda normalke pa v Celju. Realko je zaključil v Gradcu, študij politehnike pa na Dunaju. Tam se je veliko družil z bratom Josipom ter Benjaminom in Gustavom Ipavcem, ki sta v tem času študirala medicino. Čeprav se mu je zaradi uspešnega študija odpirala univerzitetna kariera, ga je bolj navduševalo praktično delo – predvsem ga je pritegnila takrat izredno aktualna gradnja železnic. Kot železniški inženir je delal nekaj časa po različnih krajih monarhije in bil celo načelnik velike železniške postaje v Zagrebu, nato pa so ga iz političnih razlogov premestili na Dunaj. Tam je dobil nalogo, da prouči komercialne možnosti za progo Celje – Dravograd, vendar se je zaradi slabega zdravja že leta 1879 upokojil in se za stalno naselil v Celju. Za zgodaj upokojenega inženirja se je začelo novo – gospodarsko politično obdobje.

2. julija 1920 je umrl Mihael Vošnjak, gospodarstvenik, bančnik in politik

Kamra.si, 2. julij ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...2. julija 1920 je v Glionu pri Territetu (Švica) umrl Mihael Vošnjak, gospodarstvenik, bančnik in politik. Rodil se je 18. septembra 1837 v Šoštanju. Rodil se je v usnjarski družini, ki je dala nekaj pomembnih ljudi (starejši brat Josip je bil znan slovenski politik), v Šoštanju. Šolal se je najprej v domačem kraju, od tretjega razreda normalke pa v Celju. Realko je zaključil v Gradcu, študij politehnike pa na Dunaju. Tam se je veliko družil z bratom Josipom ter Benjaminom in Gustavom Ipavcem, ki sta v tem času študirala medicino. Čeprav se mu je zaradi uspešnega študija odpirala univerzitetna kariera, ga je bolj navduševalo praktično delo – predvsem ga je pritegnila takrat izredno aktualna gradnja železnic. Kot železniški inženir je delal nekaj časa po različnih krajih monarhije in bil celo načelnik velike železniške postaje v Zagrebu, nato pa so ga iz političnih razlogov premestili na Dunaj. Tam je dobil nalogo, da prouči komercialne možnosti za progo Celje – Dravograd, vendar se je zaradi slabega zdravja že leta 1879 upokojil in se za stalno naselil v Celju. Za zgodaj upokojenega inženirja se je začelo novo – gospodarsko politično obdobje.

1. julij 1848 – začele so izhajati Celjske slovenske novine, prvi slovenski časnik v mestu ob Savinji

Kamra.si, 1. julij ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...1. julij 1848 – začele so izhajati Celjske slovenske novine, prvi slovenski časnik v mestu ob Savinji Začetke slovenskega časnikarstva na Štajerskem lahko postavimo v leto 1848, ko je mirno življenje tudi v Savinjski dolini prekinila vest o revolucionarnih dogodkih na Dunaju. V Celju je že 1. julija istega leta gimnazijski profesor Valentin Konšek začel izdajati prvi slovenski politični list Celske slovenske novine. Osnovni uredniški koncept je bil predvsem obveščati Slovence v Celju in okolici o aktualnih političnih dogodkih, kar je bilo zapisano tudi v uvodniku prve številke. Takole pravi: "Vsi Slovenci se glasijo, zakaj bi sami mi v Celjskimu krogu molčali! Tudi mi se hočemo pogovoriti, kar je nam potrebno in koristno, in si povedati, kar od daljnih krajov slišimo. Posebno Vam pa v imenovanih novinah razložiti hočemo, kako se vaši poslanci alj poročniki na Dunaju za Vas ponašajo. Tudi bote od nas hitro vse zvedeli, kar bo na Dunaju sklenjeno." V Celskih novinah so sodelovali domala vsi najpomembnejši slovenski intelektualci tistega časa, tudi prva slovenska pesnica Fany Hausmann, sicer po rodu Nemka. Zanimivost prvega slovenskega časnika na Štajerskem je tudi bila, da je zagovarjal sožitje med Slovenci in Nemci. Podobno usmeritev je imel tudi vsebinsko soroden, v nemščini pisan Cillier Wochenblatt, ki je začel izhajati že aprila 1848. Več kot očitno pa je, da je imela pisana beseda v nepismenosti v tej dobi še preveč močno sovražnico, da bi lahko močneje in dolgotrajneje zaživela, saj so Celske slovenske novine zaradi pomanjkanja naročnikov že konec leta 1849 prenehale izhajati, isto usodo pa je doživel tudi nemški časnik, vendar že leto pred tem (konec l. 1848). Vir: http://ook.knjiznica-celje.si/zgodilo/celske.htm (avtor prispevka mag. Branko Goropevšek) Dostop do digitaliziranega časopisa Celjske slovenske novine v Digitalni knjižnici Slovenije http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dCeljske+slovenske+novine%27&p

Četrtkovi zeleni popoldnevi - Pomen in vrednost ekološkega kmetovanja

Kamra.si, 1. julij ― Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož vas v četrtek, 2. julija 2020, ob 17. uri vabi na vrtno teraso Knjižnice Ormož na predavanje Pomen in vrednost ekološkega kmetovanja, prvo prireditev iz cikla Četrtkovi zeleni popoldnevi. Ekološko kmetovanje je sinonim za visoko kakovostno in varno hrano, ki po najkrajši poti pride iz njive na krožnik. Vse večji pomen pridobiva tudi v našem lokalnem okolju. Z nami bo delil svoje izkušnje in znanje Iztok Luskovič iz ormoškega Zavoda 100% naravno Botanik. Vabljeni!

Akustični koncert Špele Cesar in Domna Brodariča

Kamra.si, 1. julij ― Mini butične koncerte INJA SESSIONS otvarjamo z glasbenico Špelo Cesar – mlado, sončno predstavnico novega novomeškega vala glasbe, ki se je pred kratkim predstavila s tretjim singlom Smisel, ki je bil tako kot prejšnja Za hip in Ostani radijsko odlično sprejet. Nadaljujemo v akustični maniri. Domen Brodarič je 22 letni Novomeščan, pevec, kitarist in besedilopisec. V jeseni bo pri založbi Inja music izšel njegov prvi singel, ki ga je zapeljal po indie-rock vodah. Pravi, da je zanj muzika pravo veselje in sproščanje, in da jo bo ustvarjal do konca življenja. Produkcijska hiša in založba INJA MUSIC RECORDS je sveža, butična založba iz Novega mesta, ki deluje pod okriljem producenta Igorja Iliča in glasbenice ter izvedenke za stike z mediji Anje Pavlin.

1. julija 1893 se je v Gorici rodil Alojzij Res, pisatelj, kulturni delavec in posrednik ter literarni zgodovinar

Kamra.si, 1. julij ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...1. julija 1893 se je v Gorici rodil Alojzij Res, pisatelj, kulturni delavec in posrednik ter literarni zgodovinar. Umrl je 17. maja 1936 je v Benetkah.  Alojzij Res je kot otrok izgubil očeta, mati je ostala sama s tremi otroki. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Gorici. Na materino željo je tu začel tudi študij bogoslovja, vendar ga je študij izčrpal, zato ga najprej odložil, nato pa dokončno opustil. Med prvo svetovno vojno so ga vpoklicali v vojaško službo na Dunaj, kjer se je vpisal tudi na univerzo, vendar je študij nadaljeval najprej v Zagrebu, potem v Firencah in v Ljubljani. Leta 1921 je doktoriral z disertacijo Bistvo narodne pesmi; skupaj z Antonom Bajcem sta bila prva doktorja slavistike na Univerzi v Ljubljani.
še novic