Predstavitev zbornika o zgodovini železnice Prlekije in Prekmurja

Kamra.si, 15. junij ― Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, Občina Ormož in Društvo Prleški železničar vas 11. junija 2021 vabijo na predstavitev zbornika Pogled na zgodovino železnice Prlekije in Prekmurja na prelomu modernizacije. Vozni red: 16.00  Viteška dvorana v gradu Ormož - predstavitev zbornika 17.00  Vožnja z vlakom v Osluševce, ogled zbirke železniške dediščine 19.28  Vožnja z vlakom Osluševci - Ormož Cena: brezplačno  

Sternthal 1915–1918

Kamra.si, 15. junij ― DPD Svoboda Kidričevo vabi na predstavitev knjige Sternthal 1915–1918. S knjigo ter prireditvijo, posvečeno občinskemu prazniku Občine Kidričevo, želijo ozavestiti zgodovinski spomin ter opozoriti na nesmiselnost vojn ter trpljenje, ki ga te povzročajo. Srečali se bomo v petek, 18. junija 2021, ob 17. uri pred Dvorcem Sternthal v Kidričevem. Skozi vojni čas se bomo sprehodili ob fotografijah in razglednicah. V slavnostni dvorani dvorca bo na ogled priložnostna razstava.      

Razstava Alje Košar

Kamra.si, 15. junij ― Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož vas v soboto, 19. junija 2021, ob 20. uri vabi v romanski palacij ptujskega gradu, na odprtje razstave V kraljestvu točk grafične umetnice in likovne pedagoginje Alje Košar. Razstava bo odprta v okviru Poletne muzejske noči 2021.

Odprtje razstave Zeleno

Kamra.si, 15. junij ― DPD Svoboda Kidričevo vabi na odprtje likovne razstave Zeleno, na kateri bodo na ogled dela, nastala v okviru 17. likovne kolonije DPD Svoboda Kidričevo. Srečali se bomo v sredo, 23. junija 2021, ob 17. uri v slavnostni dvorani Dvorca Sternthal v Kidričevem. Prireditev je posvečena praznovanju občinskega praznika Občine Kidričevo.    

Poletna muzejska noč 2021

Kamra.si, 14. junij ― V soboto, 19. junija 2021, bodo slovenski muzeji in galerije ponovno odprti globoko v noč. Sodelavci Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož vabijo, da se jim med 18.00 in 24.00 pridružite na Ptujskem gradu: 18.00–24.00Brezplačen vstop v muzejske zbirke 18.00–24.00 Mreža živih gradov, predstavitev čezmejnega projekta 18.00–20.00 Grajski vrtiček, delavnica za družine 20.00Alja Košar: V kraljestvu točk, odprtje razstave   19.00 in 21.00 Društvo Kastali: Grajska vinska klet, predstavitev (za udeležbo je obvezna najava na naslovu Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. document.getElementById('cloak6eee146e20a58b626d40c678cc4eba26').innerHTML = ''; var prefix = 'ma' + 'il' + 'to'; var path = 'hr' + 'ef' + '='; var addy6eee146e20a58b626d40c678cc4eba26 = 'info' + '@'; addy6eee146e20a58b626d40c678cc4eba26 = addy6eee146e20a58b626d40c678cc4eba26 + 'kastali' + '.' + 'si'; var addy_text6eee146e20a58b626d40c678cc4eba26 = 'info' + '@' + 'kastali' + '.' + 'si';document.getElementById('cloak6eee146e20a58b626d40c678cc4eba26').innerHTML += ''+addy_text6eee146e20a58b626d40c678cc4eba26+''; ). Vsi dogodki so brezplačni. Muzej si pridržuje pravico do prilagajanja programa aktualnim ukrepom v zvezi z epidemijo covid-19. 

9. junija 1966 je v Clevelandu umrl Anton Šubelj, slovenski operni pevec

Kamra.si, 9. junij ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...9. junija 1966 je v Clevelandu umrl Anton Šubelj, slovenski operni pevec. Rodil se je 26. aprila 1899 v Rodici pri Domžalah. Pevsko in igralsko se je Šubelj udejstvoval že v času, ko je delal v tovarni slamnikov, takrat bolj na domačih odrih. V Ljubljani je od 1919 do 1922 študiral solopetje na konservatoriju in nastopal v Drami. Od leta 1922 do 1923 se je izpopolnjeval v Berlinu, potem pa je bil solist za manjše vloge v Ljubljanski operi od 1923 do 1927, hkrati pa se je poskušal še v operni režiji. V začetku leta 1928 je prvič odpotoval v ZDA, kjer je pel v Newyorški protestantski katedrali, na radiu pa je pel slovenske pesmi; tolikšno navdušenje slovenskih izseljencev ga je spodbudilo za koncertno turnejo po Ameriki; njegov repertoar je posnelo podjetje Columbia na gramofonske plošče. Po vrnitvi v Slovenijo leta 1929 je pozneje nadaljeval svoj pevski študij v Milanu, po kratki koncertni turneji po Nemčiji pa se je leta 1930 za stalno preselil v ZDA. Z pianistko Ruth J. Hall je prirejal popularne šolske in komorne koncerte, bil zborovski pevec in solist za majhne vloge v Metropolitanski operi od 1932 do 1946, vmes je 1934 v Clevelandu organiziral mladinski pevski zbor in ga nekaj časa sam vodil. Leta 1940 je sodeloval pri ustanovitvi GM (iz Svobodnega pevskega društva Zarja), vodil občasno njen pevski zbor, dirigiral vokalno-inštrumentalne koncerte, operete in operne predstave. Od 1946 do 1949 je bil sodelavec koncertne agencije Associated Concert Bureau, leta 1949 je v Washingtonu ustanovil lastno šolo za solopetje in operno igro (Opera Workshop), z gojenci uprizarjal predstave v gledališču in na televizij, prevzel vodstvo GM v Clevelandu; od 1949 do 1951 poučeval na Washingon Institute of Music. Po 1951 se je popolnoma posvetil glasbenem delu clevelandskih Slovencev; prirejal operne predstave z ansambli GM, dirigiral koncerte, vodil pevske zbore Slovan, Adria, Triglav, Ameriško-slovaški pevski zbor, srbski pevski zbor Njego

Mitja Teropšič o svoji najnovejši monografiji Posavski teritorialci v osamosvojitveni vojni 1991

Kamra.si, 4. junij ― K obeležitvi 30. obletnice samostojnosti Republike Slovenije bova Občina Brežice in Knjižnica Brežice pristopili z izvedbo spletnega pogovora z Mitjo Teropšičem, avtorjem pravkar izdane monografije o posavskih teritorialcih v osamosvojitveni vojni leta 1991, 25. območnemu štabu TO in vojaških vidikih osamosvajanja Slovenije v Posavju. 

4. junija 1976 je v Mariboru umrl Arnold Tovornik, gledališki in filmski igralec.

Kamra.si, 4. junij ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...4. junija 1976 je v Mariboru umrl  Arnold Tovornik, gledališki in filmski igralec. Rodil se je 13. marca 1916 v Selnici ob Dravi. Arnold Tovornik je bil igralec, rojen v Selnici ob Dravi. Po končani gimnaziji se je vpisal na vojaško intendantsko akademijo v Beogradu. Od l. 1938 do začetka druge svetovne vojne je služboval kot intendantski podporočnik v Mariboru. V aprilski vojni 1941 je bil zajet in interniran, l. 1942 pa je bil iz nemškega ujetništva izpuščen in je do konca vojne delal kot intendant v mariborski vojni bolnici. Po koncu vojne je še dve leti delal v jugoslovanski vojski in za krajši čas na Okrajnem ljudskem odboru Maribor. 

Mednarodni literarno-glasbeni večer

Kamra.si, 3. junij ― Knjižnica Ivana Potrča Ptuj vas v četrtek, 17. junija 2021, ob 19. uri vabi na mednarodni literarno-glasbeni večer. Gostje večera bodo Anna Höglund in Piia Leino ter Aleš Šteger in Jurij Tori. V prvem delu prireditve se bosta predstavili Švedinja Anna Höglund, ilustratorka in avtorica del za mladino, ter sogovornica Iva Klemenčič, prevajalka njenega romana Biti jaz (2018). S Piio Leino, finsko novinarko in pisateljico, ki je za roman Nebesa (2017) prejela evropsko nagrado za književnost, se bo pogovarjala Tjaša Lešnik. Po krajšem premoru bosta o Pričevanjih pričevala pesnik, esejist in domačin Aleš Šteger ter Jurij Tori, virtuoz na harmoniki. Štegrovo Pričevanje (2020) je nenavadna knjiga, spisana v posebnih stanjih zavesti. Je knjiga pesmi, ki niso pesmi, so pesnikovi uvidi, zapisane misli, temelječe na izkustvu.   Dogodek bo fotografiran in sneman ter izveden v skladu z veljavnimi ukrepi za zajezitev epidemije covid-19. Več na www.knjiznica-ptuj.si 

Mednarodni literarno-glasbeni večer na Ptuju

Kamra.si, 3. junij ― Knjižnica Ivana Potrča Ptuj vas v četrtek, 17. junija 2021, ob 19. uri vabi na mednarodni literarno-glasbeni večer. Gostje večera bodo Anna Höglund in Piia Leino ter Aleš Šteger in Jurij Tori. V prvem delu prireditve se bosta predstavili Švedinja Anna Höglund, ilustratorka in avtorica del za mladino, ter sogovornica Iva Klemenčič, prevajalka njenega romana Biti jaz (2018). S Piio Leino, finsko novinarko in pisateljico, ki je za roman Nebesa (2017) prejela evropsko nagrado za književnost, se bo pogovarjala Tjaša Lešnik. Po krajšem premoru bosta o Pričevanjih pričevala pesnik, esejist in domačin Aleš Šteger ter Jurij Tori, virtuoz na harmoniki. Štegrovo Pričevanje (2020) je nenavadna knjiga, spisana v posebnih stanjih zavesti. Je knjiga pesmi, ki niso pesmi, so pesnikovi uvidi, zapisane misli, temelječe na izkustvu.   Dogodek bo fotografiran in sneman ter izveden v skladu z veljavnimi ukrepi za zajezitev epidemije covid-19. Več na www.knjiznica-ptuj.si 

6. Trdinov literarni pohod: po sledeh Janeza Trdine in akterjev novomeške pomladi

Kamra.si, 3. junij ― V soboto, 5. junija 2021, bomo ponovno peš osvojili skriti del Gorjancev. Tokrat se bomo proti Gorjancem odpravili po sledeh akterjev novomeške pomladi, ki so bili zelo naklonjeni Trdinovemu narodnoprebudnemu značaju ter zagretosti za skrivnostnost Gorjancev in samosvojost tamkajšnjih prebivalcev. Prostrani svet Gorjancev jih je večkrat zvabil v svoja nedrja, še posebej ljuba pa jim je bila pot od Žabje vasi do vasi Šentjošt in ob potoku Klamfer proti žumberški vasici Gaj, ki v njihovem času še ni bila zapuščena. Približno po tej poti se bomo podali tudi mi in med potjo spoznavali, zakaj so se Marjan Mušič in ostali »pomladniki« vedno znova vračali na Gorjance. Pot bomo s krajšim kulturnim programom zaključili pri »fabriki«.

Finale bralne akcije 'Korošci pa bukve beremo'

Kamra.si, 3. junij ― V Koroški osrednji knjižnici smo kljub negotovim razmeram zaradi epidemije COVID-19 pogumno zaključili že 13. sezono branja za odrasle »Korošci pa bukve beremo«. Ob sproščenem druženju v živo smo se v razstavišču knjižnice o knjigah, branju in življenju pogovarjali z domačinko dr. Jano Makuc. Dobrodošlico ob snidenju v knjižnici smo izrekli petdesetim obiskovalcem dogodka, vse sodelujoče bralce (preko 250 jih je, vsi knjižni odrezki še niso prispeli v osrednjo knjižnico) pa bomo nagradili z imenitno "tošno" za knjige.

3. junija 1985 je na Malem Lošinju umrl Tine Orel, šolnik, publicist, urednik in organizator planinstva.

Kamra.si, 3. junij ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...3. junija 1985 je na Malem Lošinju umrl Tine Orel, šolnik, publicist, urednik in organizator planinstva.  Rodil se je 9. februarja 1913 v Trzinu. Rodil se je v delavsko kmečki družini. Mati Rozalija je delala doma, saj so imeli v najemu 30 ha zemlje, oče pa kot železničar v Ljubljani. Tine je s petimi leti začel v trzinski dvoletni šoli, zaradi bistrosti pa so ga poslali v meščansko šolo v Ljubljano. Pozneje se je šolal na šentviški klasični gimnaziji in ker je imel izrazit smisel za jezike, je poleg obveznih latinščine in grščine poslušal tudi predavanja iz nemščine in francoščine. Bil je odličen dijak in je zato veliko poučeval ostale ter pri tem kazal izreden pedagoški dar. Leta 1931 je maturiral in se vpisal na ljubljansko filozofsko fakulteto, na oddelek slovanskih jezikov in primerjalne književnosti. Že v času študija je pripravil seminarsko nalogo Ritem v Prešernovih pesmih in z njo navdušil prof. Kidriča, znanega prešernoslovca. Z odliko je diplomiral v letu 1936.
še novic