Nova knjiga skozi kritiko s Petro Koršič – Drseči svet

Mestna knjižnica Ljubljana, 11. maj ― O prvi pesniški knjigi Nine Medved Drseči svet, ki je izšla leta 2020 (JSKD, Mentor), bosta poleg avtorice, ki je nagrajenka Festivala mlade literature Urška 2019, spregovorila kritika Petra Koršič in njen gost Igor Divjak. Spletni dogodek bo mogoče spremljati na dan dogodka na Facebook profilu Trubarjeve hiše literature in na Zoom povezavi (Meeting ID: 993 3016 1215).

Jaka in Vane - Jani Virk

Mestna knjižnica Ljubljana, 10. maj ― Na začetku osemdesetih let preteklega stoletja mora Jaka Rowenski kot večina njegovih vrstnikov po zaključku gimnazije v jugoslovansko vojsko. Poletje pred odhodom zaznamujeta privid svobode in sanjarjenja o prihodnosti z ljubljeno punco, jeseni pa je sanj in svobode konec. Jaka se v bovški vojašnici ujame v absurdno kolesje vojaškega reda, a po nekaj tednih se priključi športni vojaški enoti in v na videz neprehodni mreži vojaške discipline se pokažejo vrzeli, skozi katere poti vodijo v bolj anarhične lege bivanja. Sledi kazen, zato zadnje mesece kot vojak preživi na drugem koncu države, na nemirnem Kosovu, kjer že gori zažigalna vrvica in naznanja skorajšnji razpad Jugoslavije. Roman je letos izšel pri založbi Beletrina. Pogovor z avtorjem bo vodil dr. Edvard Kovač. Jani Virk (1962, Ljubljana) je pisatelj in prevajalec. Na ljubljanski Filozofski fakulteti je doštudiral primerjalno književnost in nemščino, na nemščini je kasneje doktoriral s temo srednjega veka v literaturi in filmu. V mladosti je bil državni smučarski reprezentant, med študijem se je preživljal kot trener smučanja, novinar in s priložnostnimi deli v tujini. mdr. Nekaj let je živel kot svobodni pisatelj in urednik literarnih revij, med leti 1991-1994 je bil časopisni urednik, od leta 1994 pa je zaposlen na TV Slovenija, zadnja leta urednik Igranega programa. Izdal je sedemnajst avtorskih knjig, prevaja iz nemščine, je tudi avtor številnih dokumentarnih filmov. Po eni od njegovih zgodb je bil na začetku devetdesetih let posnet film Vaški učitelj. Za zbirko kratkih zgodb Pogled na Tycho Brahe je leta 1999 prejel nagrado Prešernovega sklada. Njegove knjige so v prevodu izšle v Avstriji, Mehiki, Srbiji, na Poljskem ter na Hrvaškem. Jaka in Vane, zgodba iz osemdesetih je njegov deseti roman. Dogodek si lahko ogledate prek spleta na Facebook profilu Mestne knjižnice Ljubljana.

Najvišji vrhovi evropskih držav – Jože Drab in Andreja Tomšič Drab

Mestna knjižnica Ljubljana, 7. maj ― Izšel je vodnik po najvišjih vrhovih evropskih držav, ki ga je izdala Planinska zveza Slovenije. Vodnik je odličen sopotnik za malce drugačno – morda nenavadno in hkrati planinsko obarvano popotovanje po Evropi. Slovenci smo narod planincev in popotnikov, ki na potovanjih pogosto udobne čevlje zamenjamo za planinsko obutev in se ob tem povzpnemo še na kakšen planinski vrh. Najvišji vrhovi privlačijo turiste, ne samo gornike in ljubitelje gora, ki si želijo kdaj biti na najvišji točki svojih poti. Naša gosta v tokratnem pogovoru bosta prekaljeni pisec Jože Drab in njegova žena Andreja Tomšič Drab, ki sta se za ta edinstven vodnik povzpela na vse najvišje vrhove evropskih držav. Z njima bo niti pogovora pletla Zdenka Mihelič. Dogodek si lahko ogledate prek spleta na Facebook proflilu Mestne knjižnice Ljubljana.

Pesniški večer z Lidijo Golc

Mestna knjižnica Ljubljana, 7. maj ― Lidija Golc je magistrica didaktike književnosti in pesnica. Njene pesmi se pogovarjajo z drugimi zvrstmi umetnosti: kiparstvom, slikarstvom, filmom, glasbo, z njenimi bližnjimi in daljnimi prijatelji, s preteklostjo, s Koroško na oni strani Karavank in z osvetlitvami vsega tega. Izdala je šest pesniških zbirk, brala pa bo iz zadnjih dveh: Kakor roke v objem: pesmi; Wie Hände zur Umarmung: Gedichte in Novakoronavirusnice; Newcoronaviruslings. Pogovor, ki bo potekal v živo v dvorani Slovanske knjižnice ali preko aplikacije zoom, bo vodila Erika Marolt, pele bodo sestre Kobal.

Cikel češkega in slovaškega filma: vsi dobri rojaki (1969)

Mestna knjižnica Ljubljana, 7. maj ― Legendarni češki film prikazuje dogodke v slikoviti moravski vasici. Po koncu 2. sv. vojne se vsi domačini srečujejo v vaški pivnici in se skupaj veselijo, vendar sprememba režima leta 1948 vpliva na njihovo življenje in razdeli vaško skupnost v dva nepomirljiva tabora. Film prinaša resnično pričevanje o povojnem dogajanju na češkem podeželju, predvsem pa o dramatičnem preobratu v petdesetih letih. Velja za enega najlepših in miselno globokih filmov v zgodovini češke kinematografije. Režija: Vojtěch Jasný; 120 min. Uvodna predstavitev filma: Jana ŠnytováFilm si bo mogoče ogledati v dvorani knjižnice ali spletno preko platforme Vimeo. Prijave za ogled sprejemamo na tel. št. 01 308 56 00 ali na e-naslovu slovanska@mklj.si V letu 2021 si bo mogoče preko spleta ali v dvorani knjižnice ogledati dve češki in dve slovaški projekciji. Pripravili smo jih v sodelovanju z Veleposlaništvom Češke republike v Ljubljani, Veleposlaništvom Slovaške republike v Ljubljani, Oddelkom za slavistiko Filozofske Fakultete v Ljubljani in Kulturno-umetniškim društvom Police Dubove. Za slovenske podnapise so poskrbeli študentje Oddelka za slavistiko FF. Program petek, 19. marec, ob 19.00Slovaški sodobni kratki filmi (2011–2014)42 min.; preko spletne aplikacije Vimeo. Prijave za ogled sprejemamo na tel. št. 01 308 56 00 ali na e-naslovu slovanska@mklj.si. torek, 18. maj, ob 19.00Vsi dobri rojaki (1969)režija: Vojtěch Jasný; 120 min. torek, 28 september, ob 19.00Trgovina na glavni ulici (1965)režija. J. Kadár, E. Klos; 128 min.torek, 19. oktober, ob 19.00Adelheid (1969)režija: Fratišek Vláčil; 99 min.

Temeljni pojmi zgodovine filozofije: Platon

Mestna knjižnica Ljubljana, 4. maj ― Prvi veliki filozofski sistem, ki je na mnoge načine utemeljil miselni, duhovni in vrednotni horizont naše t.i. zahodne civilizacije je delo starogrškega filozofa Platona, ki se je v obliki dialogov, skozi nepreštevne interpretacije vse do danes, ohranilo kot temelj naše filozofske tradicije. Na prvi pogled se zdi, da sodobno življenje od nas zahteva zanimanje za vse kaj drugega kot za študij temeljnih pojmov zgodovine filozofije. V nasprotju s tem vtisom pa resnejši razmislek pokaže, da nam prav poznavanje pojmovne vsebine (zahodne) filozofije omogoča razumeti, kako so temeljni filozofski pojmi vključeni v osnove humanistike, družboslovja, naravoslovja, umetnosti in religije civilizacije, ki jo sami arbitrarno označujemo kot zahodno. Dogodek bo potekal preko aplikacije Google Meet, predhodna prijava na naslov janez.sedej@mklj.si, povezava: https://meet.google.com/udw-tasp-sjr.

Invazivne tujerodne vrste – Sonja Rozman

Mestna knjižnica Ljubljana, 4. maj ― Invazivne tujerodne vrste (v nadaljevanju ITV) povzročajo številne negativne vplive tako na biotsko raznovrstnost kot ekosistemske storitve, gospodarstvo in zdravje ljudi. O preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja ITV, zgodnjem odkrivanju in hitri odstranitvi ter o obvladovanju močno razširjenih ITV se bo Peter Ribič pogovarjal s Sonjo Rozman. Univ. dipl. biol. Sonja Rozman je zaposlena na Zavodu RS za varstvo narave (ZRSVN), OE Kranj, že desetletje pa kot zunanja višješolska predavateljica sodeluje tudi z Biotehniškim centrom Naklo. Z ITV se poglobljeno ukvarja že več kot deset let. V tem času je sodelovala pri več projektih, v sklopu katerih je načrtovala in izvajala tako konkretne akcije na terenu kot pripravljala različne strokovne in strateške dokumente ter različne ozaveščevalne aktivnosti. Od ustanovitve je kot predstavnica Slovenije tudi članica Znanstvenega foruma za ITV pri Evropski komisiji. Koordinira tudi vse aktivnosti javne službe na temo obvladovanja ITV na ZRSVN, kjer je poudarek na pripravi različnih strokovnih podlag za različne načrte za obvladovanje ITV ter drugem strokovnem sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor. Dogodek si lahko ogledate prek spleta na Facebook profilu Mestne knjižnice Ljubljana.

Angleški bralno-debatni krožek

Mestna knjižnica Ljubljana, 4. maj ― Levels of Life (Lege življenja) Juliana Barnesa je subtilna pripoved o najintimnejših medčloveških odnosih, o ljubezni, predanosti, bližini, ki iz dveh povezanih bitij dela nekaj, kar lahko premika gore in spreminja svet. Julian Barnes prepleta zgodovinsko, dokumentarno pripoved z lastno intimno izpovedjo in pred nas postavi vse, kar življenje je. Skupina je odprta za vsakogar, srečuje se zadnji petek v mesecu, pogovori so namenjeni spoznavanju literarnih del in hkrati vadbi angleškega jezika, saj potekajo izključno v angleščini. Udeleženci se po vnaprejšnjem dogovoru izmenjujejo pri vodenju posameznega srečanja. Srečanje bo potekalo prek spletne konference z aplikacijo Zoom.

Brati inu obstati

Mestna knjižnica Ljubljana, 4. maj ― Mnogo je razlogov, zakaj se bralci kdaj ne moremo srečati ob istem času v istem prostoru, prejšnje leto pa nam je vsem naložilo še enega. Vsi bralci, ki niste iz okolice knjižnice, morda živite kje drugje v svetu ali pa srečanje v živo preprečuje kakšen drug vzrok in bi želeli ohraniti pogovor o prebranem ter vas zanima sodobna slovenska literatura, se bomo mesečno srečevali preko Zooma. Naslovi bodo izbrani glede na dostopnost prek Biblosa, brali bomo knjige, ki jih niste zasledili na lestvicah najbolj iskanih, a vendarle takšnih, o katerih se boste po branju zagotovo želeli še pogovoriti! Na prihodnjem srečanju bomo brali knjigo Ferija Lainščka: Peronarji. Lainščkov prvi roman iz leta 1982 upre pogled na glavno ljubljansko železniško postajo, ki je bila takrat zbirališče različnih socialnih skupin, njihove usode pa poveže z duhovito in napeto zgodbo. Opazovali bomo, kako se iz družbenega obrobja skozi Lainščkove oči in pisavo izgrajuje poetičnost, po kateri ga poznamo danes. Ob pogovoru se srečamo prek Zoom-a! Bralno skupino bosta povezovali Staša Kumše in Špela Plestenjak. Več informacij na: spletnabs@mklj.si.

Juha iz kamna, ljudska pravljica

Mestna knjižnica Ljubljana, 4. maj ― Ste že kdaj kuhali juho? Potrebujete ogenj, kotel, kamen in … Po receptu srednjeveške pravljice jo bomo kuhali na Popoldnevu z Igroteko na Facebook profilu Knjižnice Bežigrad, v primeru ugodnih epidemioloških razmer pa na zelenici pred knjižnico. Pridružite se nam v letu Kristine Brenkove, ko praznujemo 110. obletnico njenega rojstva. Vabljeni, da sodelujete na likovnem natečaju na temo junakinj, junakov in njihovih junaštev v ljudskem pripovedništvu in pesništvu. Za navdih lahko uporabite našo pravljico ali katerokoli drugo iz bogate zakladnice ljudskega pripovedništva. Več o natečaju lahko preberete na naši spletni strani.

MGL v MKL: med odrom in literaturo – Tjaša Železnik in Lotos Vincenc Šparovec

Mestna knjižnica Ljubljana, 4. maj ― Gledališča so z dvema krajšima prekinitvama zaprta več kot leto dni. Pandemija koronavirusne bolezni je usodno zarezala v uprizoritvene umetnosti. V tem času se je gledališka ponudba preselila na splet, vendar ima živa in ne zgolj digitalno posredovana umetnost za skupnost neprecenljiv pomen, zato si vsi želimo, da bi kljub epidemiji hitreje in varno odprli kulturne ustanove in prizorišča za vse. Tjaša Železnik in Lotos Vincenc Šparovec, dramska igralca Mestnega gledališča ljubljanskega, bosta v tokratnem pogovoru MGL v MKL razmišljala o tem, kako sta se sama soočala z zaprtim gledališčem in praznim avditorijem, kaj korona kriza pomeni za njuno igralsko kondicijo ter kakšne so že in še bodo posledice korona krize na področju gledališča. Pogovor, ki ga bo vodil Tomaž Lapajne Dekleva, si lahko ogledate prek spleta na Facebook profilu Mestne knjižnice Ljubljana ter Facebook profilu Mestnega gledališča ljubljanskega.

Cikel ruskega filma: Kukavica (2002)

Mestna knjižnica Ljubljana, 4. maj ― September leta 1944. Finskega vojaka Veikka njegova četa proglasi za izdajalca in zapusti v gozdu. Podobno usodo doživlja rdečearmejec Ivan, ki ga obtoženega izdaje peljejo na zaslišanje. V bombnem napadu njegovi stražniki umrejo, njega pa poškodovanega najde Samijka Anni. Po spletu okoliščin se tudi Veikko znajde na njeni osamljeni kmetiji, kjer ne vedo, da je Finska sklenila premirje in izstopila iz vojne. Vojna drama; režija: Aleksandr Rogožkin; 100 min. Film si bo mogoče ogledati preko platforme Vimeo. Prijave za ogled sprejemamo na tel. št. 01 308 56 00 ali na e-naslovu slovanska@mklj.si. Uvod Film   Cikel ruskega filma pripravljata Mednarodni klub slovanskih rojakov Ruslo in Slovanska knjižnica. Na večernih filmskih projekcijah letno predstavimo štiri kvalitetne filme klasične in sodobne ruske kinematografije s slovenskimi podnapisi. Uvodno predstavitev vsakega filma izvede prevajalka in članica kluba Ruslo Anja Dorošenko.Program: četrtek, 22. april 2021 ob 19.00Belo puščavsko sonce (1970)akcijski film; režija: Vladimir Motilj85 min. četrtek, 6. maj 2021 ob 19.00Kukavica (2002)vojna drama; režija: Aleksandr Rogožkin100 min. četrtek, 16. september ob 19.00Dva dneva (2011)melodrama; režija: Avdotja Smirnova90 min. četrtek, 2. december ob 19.00Novoletni očka (2014)komedija; režija: Andrej Krasavin92 min.

Francoski literarni krožek: La vraie vie

Mestna knjižnica Ljubljana, 4. maj ― Pogovarjali se bomo o romanu La vraie vie, prvencu pisateljice Adeline Dieudonné. Kaj se pravzaprav dogaja za štirimi stenami? Kakšna so resnična življenja ljudi okoli nas? Mlada belgijska avtorica skozi svoj roman odpira vprašanja, ki vas bodo preganjala še lep čas. V sezoni 2020/21 v sodelovanju s KUD Anarhiv (program Škratova čitalnica) poteka francoski literarni krožek, kjer se na vsakem srečanju pogovarjamo o enem izmed sodobnih romanov znanih frankofonih pisateljic in pisateljev. Beremo v izvirniku, prav tako tudi krožek praviloma poteka v francoščini, torej je namenjen vsem, ki imate solidno znanje francoskega jezika (vsaj nivo B1) in radi berete sodobno leposlovje. Francoski literarni krožek vodi mag. anglistike in francoščine, Aicha Boughazi, ki je v letu 2015/2016 vodila brezplačni francoski krožek v okviru KUD Anarhiv (Škratova čitalnica) ter spomladi 2017 tudi prvo edicijo Francoskega literarnega krožka. Francoski literarni krožek sofinancirata KUD Anarhiv (program Škratova čitalnica) in Mestna knjižnica Ljubljana. Obvezne prijave na naslov: aicha.boughazi.92@gmail.com. Prihajajoče srečanje ponedeljek, 21. junij: Texaco (Patrick Chamoiseau)

Slovenski Mozart: knjiga o Josipu Ipavcu - ddr. Igor Grdina

Mestna knjižnica Ljubljana, 4. maj ― »V pričujočem delu podrobno spoznamo ne le Ipavčevo življenjsko pot, ampak tudi celotno ustvarjalčevo bit, vpeto v duh časa, v katerem se je izobraževal, deloval kot zdravnik - po izobrazbi je bil tako kot njegov oče »doktor vsega zdravilstva« - in ustvarjal glasbena dela. Teh bi bilo mnogo več, če ga ne bi zaustavila kruta bolezen, ki je najprej načela njegovo duševno, potem pa tudi telesno zdravje.« - Vesna Sivec Poljanšek, Bukla Igor Grdina (1965) je doktoriral iz slovenske literarne zgodovine in zgodovine, ukvarja se predvsem z zgodovino starejše in novejše slovenske književnosti (do ok. 1950), s kulturno zgodovino in politično zgodovino 16., 18., 19. in 20. stoletja. Njegova bibliografija obsega več kot 1300 enot; od tega je več kot 30 samostojnih knjig. Ena njegovih dram je bila prevedena v ruščino in izdana v Rusiji. Bil je zaposlen na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani, kjer je bil nazadnje redni profesor za starejšo in novejšo slovensko književnost. Sedaj je znanstveni svetnik na ZRC SAZU, sodeluje tudi z AMEU-ISH in predava na programu Kulturna zgodovina na Univerzi v Novi Gorici. Biografija Josipa Ipavca je letos izšla pri založbi Beletrina. Pogovor z avtorjem bo vodila Ksenija Horvat. Dogodek si lahko ogledate na Facebook profilu Mestne knjižnice Ljubljana.

Pontonski most - Suzana Tratnik

Mestna knjižnica Ljubljana, 4. maj ― »Suzana Tratnik bralce pogosto navdušuje s prozo o ljudeh, ki se iščejo, a se nekako tudi ulovijo v nenaklonjenem svetu. Tudi s smislom za samoironijo in humor. Pontonski most je metafora za zanimivo romaneskno zgodbo o prebijanju skozi življenje, ki jo pisateljica izriše v različnih jezikovnih registrih.« - Nina Jerman, TV Slovenija 1 Suzana Tratnik (1963) je pisateljica, prevajalka in publicistka. Objavila je med drugim sedem kratkoproznih zbirk, štiri romane (Ime mi je Damjan, Tretji svet, Tombola ali življenje! in Norhavs na vrhu hriba), otroško slikanico Zafuškana Ganca, monodramo Ime mi je Damjan, radijsko igro Lep dan še naprej, dve strokovni deli o lezbičnem gibanju v Sloveniji in o lezbični literaturi. Prejela je nagrado Prešernovega sklada za literaturo, nagrado Novo mesto short za kratko prozo in desetnico za najboljši mladinski roman. Njene knjige in kratke zgodbe so prevedene v več kot dvajset jezikov. Pogovor z avtorico bo vodila Tanja Matijašević. Dogodek si lahko ogledate na Facebook profilu Mestne knjižnice Ljubljana.

Koncert Ane Čop

Mestna knjižnica Ljubljana, 4. maj ― Ana Čop, ena vidnejših jazzovskih vokalistk mlajše generacije, je svojo glasbeno pot pričela kot klasična pianistka. Šolanje je nadaljevala sprva na ljubljanskem Konservatoriju za glasbo in balet, zatem na graški univerzi, trenutno pa opravlja magistrski študij na Jazzcampus Basel. Konec lanskega leta je v sodelovanju z nemškim pianistom Thillom Seeversom izdala prvenec ACTS!. Nanj je nanizala vplive različnih žanrov, medtem ko je navdih črpala tudi v poeziji Jamesa Joycea, a je vse, vključno s skladbami, ki so del klasične jazzovske pesmarice, interpretirala na novo. Dogodek si lahko ogledate na Facebook profilu Mestne knjižnice Ljubljana. foto: Jernej Kokol

Nova frekvenca – Ana Čop

Mestna knjižnica Ljubljana, 4. maj ― Na petem večeru pete sezone Nove frekvence bo z Nino Novak, kritičarko in glasbeno publicistko, po stroki univerzitetno diplomirano muzikologinjo, spregovorila o zapostavljenosti vokalistov, ker imajo ti v zasedbah praviloma vlogo vodje, orkestralni rabi glasu in možnostih, ki jih ta ponuja, pa tudi sodelovanju s hrvaško-slovensko zasedbo Trokut. Pogovoru sledi solistični koncert Ane Čop. Dogodek si lahko ogledate na Facebook profilu Mestne knjižnice Ljubljana. foto: jernej Kokol

Umetnost 20. stoletja – dr. Sarival Sosič

Mestna knjižnica Ljubljana, 4. maj ― Umetnik postaja kritični ustvarjalec novega sveta (futurizem), znotraj sveta umetnosti in družbe je celo neke vrste revolucionar. Začetek 20. stoletja je začetek modernizma in znotraj njega se razvijejo avantgardne umetnosti. Najprej omenimo poudarjanje barvne skale in izkrivljanje potez figur in kompozicije. Takšna skupina slikarjev se poimenuje fovisti. Korak naprej od fovistov je odmik od figurativnega slikarstva in uporaba moči same barve in s tem abstraktne oblike. Po letu 1905 se razvije energičen in odločen slog imenovan kubizem in nekdo je to opisal kot »bojno polje polomljenega stekla«. Tudi fantazija kot notranje oko je sproščala množine podob. Pojavi se dadaizem, ki izpostavljal, da so vse vrednote, moralne in estetske, v nekakšnem kaosu brez vsakega smisla. Sčasoma so umetniki pričeli uporabljati tudi vsakdanje predmete in jih umeščati v likovne konstrukcije ter na razstave, kar je privedlo do pojma ready made – v bistvu je to premik realnih predmetov med estetske predmete, kar pomeni, da umetnosti ni več samo veščina ali kreacija, temveč tudi odkritje in iznajdljivost. Edina realnost postane realnost imaginacije. Razvije se nadrealizem, saj naj se razum odmakne in v ospredje naj pridejo dognanja psihoanalize. Nadrealizem je spodbudil mnoge umetniške tehnike. Pomembna postane tudi spontanost (action painting), saj nekateri umetniki v tehniki dripinga polivajo in mečejo barve in gradijo naključnost podob. Barva je postala pasivna substanca, s katero se manipulira po lastni volji, oblike, ki pri tem nastajajo pa so polne neke notranje dinamike, spodbujene z gostoto barve, medsebojnim delovanjem in slojevitostjo. Pop art se je pojavil sredi 50-tih let 20. stoletja in se usmeril na izpostavljanje razširjenih sredstev komunikacije. Komercialno kulturo je ta likovna usmeritev razumela kot svoj material oziroma izvor slikarskih vsebin. Omeniti je potrebno še suprematizem s izpostavljanjem geometrizma in natančnostjo ustvarjanja prostorov likov in podob, kj

Ameriški Rubikon - Andrej Stopar

Mestna knjižnica Ljubljana, 4. maj ― Ameriški Rubikon (Založba Goga, 2020) skozi majhne zgodbe, portrete ameriškega vsakdana in analize političnih spletk oriše tektonske družbene spremembe, ki so nastale v borih štirih letih predsedovanja enega najbolj nenavadnih predsednikov v zgodovini ZDA. Kot zapiše Andej Stopar: “Trumpu je uspelo spremeniti razumevanje zakona in pravil igre. Odprla se je Pandorina skrinjica in spreminja se vse. Nekateri pravijo, da do neprepoznavnosti. Večina pa išče znano v neznanem.” Andrej Stopar (1972) je doktor zgodovine in diplomirani literarni komparativist, urednik in dolgoletni novinar RTV Slovenija. Od leta 2019 je dopisnik RTV Slovenija iz Združenih držav Amerike, pred tem je bil odgovorni urednik Prvega – Informativnega progama Radia Slovenija, v letih od 2005 do 2013 pa dopisnik RTV Slovenija iz Ruske federacije in Skupnosti neodvisnih držav. V tem času je med drugim posnel tri dokumentarne oddaje: Zima demokracije (2008), Vilice Ane Jaroslavne (2010) in Boršč (2012). Pri Založbi Goga je izšla njegova knjiga Pax Putina (2014), leta 2018 pa je napisal biografijo Vladimirja Putina, ki je izšla kot posebna številka tednika Mladina. Pogovor z avtorjem bo vodil Slavko Bobovnik. Dogodek si lahko ogledate prek spleta na Facebook profilu Mestne knjižnice Ljubljana.

Knjižna doživetja - Tanguy Viel: 353. člen kazenskega zakonika

Mestna knjižnica Ljubljana, 4. maj ― '353. člen kazenskega zakonika' je prvoosebna pripoved petdesetletnika, ki neki dan izpluje v dvoje, vrne pa se na čolnu sam. Preiskovalnemu sodniku v dolgih, razvalovanih stavkih razkriva »zgodbo o slepariji«, katere žrtev je bil, skupaj s še mnogimi prebivalci bretonskega Bresta, zgodbo o petnadstropnih stavbah, ki niso nikoli zrasle, in »kopališkem centru«, od katerega so ostali le načrti, potem ko je visok davek na prostodušnost plačal tudi sam. Roman Tanguya Viela v vsej njegovi polnosti jezikovne sporočilnosti beremo po zaslugi mojstrskega prevajalca Aleša Bergerja. Pogovoru, ki ga vodi Nadja Ebner, se lahko pridružite na povezavi: https://zoom.us/j/99996951797 Meeting ID: 999 9695 1797 ali v dvorani knjižnice.   Zaželene so prijave na bezigrad@mklj.si.  
še novic