Razpletanje zgodb: Ljubezen kot voda

Mestna knjižnica Ljubljana, 12. december ― Avstralska pisateljica Meme Mcdonald zgodbo romana Ljubezen kot voda postavi v puščavsko mesto Alice Springs, kruto okolje, nenaklonjeno temnopoltemu prebivalstvu. V prašnem ozračju se rodi in zapleta ljubezen med belko in temnopoltim domačinom. Vzporedno z njuno zgodbo se odstira pogled na kulturo aboriginov in njihovo povezanost z naravo. Vodi Mateja Kobal. Knjiga je na seznamu Mesto bere … zgodbe iz Avstralije in Oceanije.

Pravljični večer za odrasle

Mestna knjižnica Ljubljana, 11. december ― Nekoč je bilo … in se vsako leto vrača: zima s svojo temo, v katero lahko prinese luč pesem in zanimiva pripoved. Na tradicionalnem Pravljičnem večeru za odrasle bomo tudi letos prisluhnili kratkočasnim zgodbam z vseh vetrov s pripovedovalci iz slovenskih splošnih knjižnic vzhodne Slovenije in Ljubljane. Večer bosta z avtorsko glasbo zasedbe Buh in s povsem svežimi skladbami njune skupne zasedbe Romanca popestrila Uroš Buh in Manca Udovič. Pravljični večer organiziramo v sodelovanju z Mariborsko knjižnico, ki jih organizira že enajsto leto, v naši knjižnici pa letos gostujejo petič. 16 knjižničarjev izbrane zgodbe letos pripoveduje že v 21 knjižnicah po celi Sloveniji in vsako leto se projektu pridruži še kakšna nova knjižnica. Zgodbe, ki jih knjižničarji pripovedujejo, so humorne, poučne, namenjene razmišljanju in zabavi. Tako knjižnica nadomešča družabno okolje, ki ga je včasih ob dolgih zimskih večerih predstavljalo ličkanje koruze, izdelovanje zobotrebcev in druženje ob pesmih, šalah in zgodbah. Zgodovina pravljičnih večerov: Pravljični večer 2015 Pravljični večer 2016 Pravljični večer 2019 Nastopajoča Uroš Buh je Ljubljančan, ki je znan predvsem po svojem sodelovanju s številnimi slovenskimi glasbenimi zasedbami (Zaklonišče prepeva, Same Babe, Natriletno kolobarjenje s praho, Boštjan Gombač idr.). Leta 2018 je izdal tudi svoj avtorski prvenec BUH, ki je doživel odličen sprejem pri kritikih in na radijskih postajah, z zasedbo pa so nastopili na festivalskih odrih po Sloveniji. Uroš je sicer tudi avtor glasbe za številne gledališke predstave (SNG Celje, SMG Ljubljana, MGL ...), svoj glas posoja risanim junakom na televiziji, hkrati pa deluje tudi kot režiser slovenske sinhronizacije celovečernih risanih filmov. Manca Udovič je pianistka, ki v klavirju spretno združuje klasično in jazzovsko znanje, ki ga je pridobivala pri uglednih glasbenih pedagogih doma in v tujini. Leta 2016 je z odliko magistrirala na Akademiji za glasbo v Zagre

Novo leto, novi začetki zdrave prehrane – Katja Simić

Mestna knjižnica Ljubljana, 11. december ― Hiter tempo življenja in večno pomanjkanje časa, ki vodita do iskanja bližnjic glede prehrane, lahko na dolgi rok vodita do zdravstvenih težav, ki jih ne gre podcenjevati. Na predavanju o zdravi prehrani bo dietetičarka poleg odgovora na vprašanje »Zakaj je hrana več kot le štetje kalorij« predstavila, kako se lotiti prehranskih sprememb, kje začeti in predvsem kako nadaljevati, ko začetna motivacija popusti.

Pravljični večer za odrasle

Mestna knjižnica Ljubljana, 10. december ― Nekoč je bilo … in se vsako leto vrača: zima s svojo temo, v katero lahko prinese luč pesem in zanimiva pripoved. Na tradicionalnem Pravljičnem večeru za odrasle bomo tudi letos prisluhnil kratkočasnim zgodbam z vseh vetrov s pripovedovalci iz slovenskih splošnih knjižnic vzhodne Slovenije in Ljubljane. Večer bosta z avtorsko glasbo zasedbe Buh in s povsem svežimi skladbami njune skupne zasedbe Romanca popestrila Uroš Buh in Manca Udovič. Pravljični večer organiziramo v sodelovanju z Mariborsko knjižnico, ki jih organizira že enajsto leto, v naši knjižnici pa letos gostujejo petič. 16 knjižničarjev izbrane zgodbe letos pripoveduje že v 21 knjižnicah po celi Sloveniji in vsako leto se projektu pridruži še kakšna nova knjižnica. Zgodbe, ki jih knjižničarji pripovedujejo, so humorne, poučne, namenjene razmišljanju in zabavi. Tako knjižnica nadomešča družabno okolje, ki ga je včasih ob dolgih zimskih večerih predstavljalo ličkanje koruze, izdelovanje zobotrebcev in druženje ob pesmih, šalah in zgodbah. Zgodovina pravljičnih večerov: Pravljični večer 2015 Pravljični večer 2016 Pravljični večer 2019 Nastopajoča Uroš Buh je Ljubljančan, ki je znan predvsem po svojem sodelovanju s številnimi slovenskimi glasbenimi zasedbami (Zaklonišče prepeva, Same Babe, Natriletno kolobarjenje s praho, Boštjan Gombač idr.). Leta 2018 je izdal tudi svoj avtorski prvenec BUH, ki je doživel odličen sprejem pri kritikih in na radijskih postajah, z zasedbo pa so nastopili na festivalskih odrih po Sloveniji. Uroš je sicer tudi avtor glasbe za številne gledališke predstave (SNG Celje, SMG Ljubljana, MGL ...), svoj glas posoja risanim junakom na televiziji, hkrati pa deluje tudi kot režiser slovenske sinhronizacije celovečernih risanih filmov. Manca Udovič je pianistka, ki v klavirju spretno združuje klasično in jazzovsko znanje, ki ga je pridobivala pri uglednih glasbenih pedagogih doma in v tujini. Leta 2016 je z odliko magistrirala na Akademiji za glasbo v Zagreb

»LGBT spletni mediji« – Eva Gračanin in Katarina Majerhold

Mestna knjižnica Ljubljana, 6. december ― Običajni spletni mediji ne namenjajo veliko pozornosti LGBT vsebinam, ponavadi objavijo le kakšno novico iz zanimivosti sveta zabave, zato so LGBT spletni mediji še posebej pomembni. Eva Gračanin (Legebitra) in Katarina Majerhold (LL Passion) bosta spregovorili o stanju LGBT spletnih medijev v Sloveniji in po svetu: kdo je pripravljen sodelovati, kdo jih bere in se zanima zanje, kakšen je odziv iz strani ostalih medijev in kakšno je stanje na področju financiranja teh.

Kritična teorija danes: Večer SFD ob 50. obletnici smrti Adorna

Mestna knjižnica Ljubljana, 6. december ― Pogovor bo nominalno posvečen 50-letnici smrti Adorna, bolj konkretno pa se bomo posvetili praktičnemu vpogledu v družbo, kakor se je razvila v polstoletju po Adornovi smrti. Torej te, v katere pogona zaledju odzvanja Adornova kritika kulturne industrije, psihičnega in fizičnega trpljenja posameznika, ki je izpostavljen družbi, ki jo obvladuje strateški racionalizem, pa tudi družbenim spremembah, ki zahtevajo drugačen pogled na probleme, ki jih je zastavljala prva generacija frankfurtske šole.  Ta večer nas bodo predvsem zanimali reifikacija političnega govora in razmerij ter problem politične razprave v družbi, izvidnica dialoga med med različnimi skupnostmi in vpliv ideologije na moralna prepričanja, problem skrajnih odzivov (npr. brexit, Trump, Johnson ali politična apatija, samoafirmacija tistih, ki se počutjo, v Agambenovem jeziku, homo sacer) na občutja strahu, nelagodja in resigniranosti (kako lahko črnec v najslabšem položaju voli Trumpa?) in sorodna vprašanja v navezavi s spremembami v ekonomskih in družbenih razmerah v času po Adornovi smrti; v prazničnem vzdušju pa se bomo dotaknili tudi Adornovega v veliki meri teoretsko razdruženega naslednika Habermasa, ki je letos praznoval 90 let. Na pogovoru bodo sodevali poznavalci kritične teorije Darko Štrajn, Jernej Kaluža in Gašper Pirc.

Ob stoletnici ustanovitve Kominterne in KPJ

Mestna knjižnica Ljubljana, 6. december ― Večino 20. stoletja so imeli delovni razredi samostojno politično stališče in gibanje, socializem. V tem se je to obdobje razlikovalo od preteklih in sedanjega, ko je politika zožena na nasprotje med liberalizmom in konservativizmom. Nosilke delavskega gibanja so bile socialistične stranke, ki so se že v 19. stoletju združile v mednarodno zvezo, Internacionalo. Potem ko se večina socialističnih strank kljub dogovoru na baselskem kongresu leta 1912 ni zoperstavila 1. svetovni vojni, so se tokovi in stranke, ki so še naprej zastopali stališče delovnih razredov, preoblikovali v komunistične stranke in leta 1919 ustanovili Komunistično internacionalo (Kominterno). Kominterna je bila osrednja organizacija mednarodnega delavskega gibanja. Čeprav je bila po birokratski kontrarevoluciji v SZ tudi sama podvržena stalinizaciji in podrejena stalinski zunanji politiki, je bila hkrati organizacijsko jedro komunističnih strank in s tem delavskih gibanj, ki so po 2. svetovni vojni izsilila dekolonizacijo in modernizacijo tretjega sveta, v deželah realnega socializma pa poleg tega za več desetletij odpravila kapitalistične odnose. Pomen Kominterne je torej največji prav v deželah, kot je Jugoslavija, kjer so komunistične stranke vodile narodnoosvobodilna gibanja in socialistične revolucije. Čeprav je po eni strani sodelovala v stalinski čistki vodstva KPJ, je v frakcijskih bojih podprla Titovo »začasno vodstvo«. To je kmalu preraslo v vodstvo gibanja, ki je premagalo nacifašistične sile, odpravilo kapitalistične odnose v Jugoslaviji, zavrnilo stalinske poskuse podrejanja in doseglo raven modernizacije (industrializacije in sekularizacije), kakršna je bila v predvojni Jugoslaviji nezamisljiva. Znanstveni posvet ob stoletnici ustanovitve obeh organizacij – Kominterne in Jugoslovanske socialdemokratske stranke (komunistov), poznejše KPJ/ZKJ – je namenjen izmenjavi ugotovitev aktualnih raziskav o njunem delovanju. PROGRAM: - dr. Marko Kržan: »Uvodni nagovor. Kominterna

Enostavna ideja: univerzalni temeljni dohodek

Mestna knjižnica Ljubljana, 6. december ― Univerzalni temeljni dohodek (UTD) je enostavna ideja, saj zahteva, da je treba vsaki državljanki in državljanu brezpogojno, redno in trajno zagotoviti minimalna finančna sredstva za preživetje. Odkar so države postale promotorke neoliberalnih gospodarstev, vse bolj trpi tudi njihova socialna funkcija. Dirka navzdol pri pravicah in sredstvih je tako zelo penetrirala v socialno politiko, da si je težko predstavljati popravljanje (koncepta) socialne države na isti način kot doslej, torej s še večjim pogojevanjem, nadzorovanjem, sankcioniranjem, aktiviranjem in fleksibiliziranjem. Ti pristopi bi mogoče lahko bili smiselni, če bi njihova tarča bili zgornji sloji, nikakor pa ne spodnji. Izboljšave socialnega sistema pogojevati z obljubami o še višjih stopnjah gospodarske rasti in vmes pritiskati na najrevnejše, to ni izhod iz slepe ulice, pač pa pospeševanje hitenja v prepad. UTD je najučinkovitejši, najnujnejši in najhitrejši ukrep za izboljšave znotraj sistema. Vsi drugi ukrepi so neučinkoviti ali pa zunajsistemski. Zbornik Enostavna ideja je argumentacija ključnih poudarkov, zakaj je UTD potreben, in pa razlogov, zaradi katerih je nasprotovanje tej pravici škodljivo. Knjigo je izdala Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani. Zbornik bodo predstavile avtorice in avtorji prispevkov, pogovor pa bo vodil urednik Srečo Dragoš.

Bube – Laura Ličer

Mestna knjižnica Ljubljana, 3. december ― Vljudno vabljeni na literarni večer in slikarsko razstavo ob predstavitvi ilustrirane knjige, v kateri dvanajst zgodb nastopa kot ilustracija dvanajstih slik. Laura je eno leto ustvarjala slike na platna večjih dimenzij, in nastal je cikel dvanajstih slik. K sodelovanju je povabila ducat uveljavljenih pisateljic in pisateljev, vsako/vsakega z bubo po izboru, nakar so vabljene in vabljeni k izbrani bubi pristavili svoje besedilo, dolgo približno eno stran. Ducat besedil, ki so nastala, je zelo raznolikih; to niso klasične pravljice, ki so oživele na Laurinih slikah, kot bi morda pričakovali, ampak vse kaj drugega. Doživite literarno sobivanje literature in Laurinega bubasto vzorčastega sveta tudi v živo. Sodelujoče ustvarjalke in ustvarjalci: Marjanca Kočevar, Breda Smolnikar, Barbara Jurič, Luna J. Šribar, Sara Špelec, Bojan Meserko, Sekumady Conde, Mirjam Gostinčar, Breda Malus, Majda Kne, Domen Bertoncelj in Miha Praprotnik. Razstava bo odprta do 18. januarja.

Pot do neba – Srečko Čož

Mestna knjižnica Ljubljana, 3. december ― Na svoj značilen, romantičen način se bo predstavil pesnik Srečko Čož. Komentiral bo razpoloženja ob nastajanju njegovih pesniških zbirk Sava šumi, Romantičen Večer, Budne sanje, Sopotniki, Srce na zidu in Pot do neba. Značilnost njegove poezije je, da vsaka njegova pesem nosi prepričljivo zgodbo, zapisano s tiho silo in izjemno izrazno močjo, kot da so prav vse v resnici doživete. Njegove pesmi so prijazne, odkrite, pozitivne in življenjske, so zrcalo nas samih kot osamljenih posameznikov in povezanih v družbo današnjega časa. V pesnikovem prepričanju domuje neminljiv up do vsega dobrega. Pesmi bo interpretiral avtor sam, ob nekaterih pa ga bo pospremila glasbena skupine Pot.

Nova frekvenca – Bojan Volk

Mestna knjižnica Ljubljana, 28. november ― Bojan Volk se bo v pogovoru z muzikologinjo, kritičarko in glasbeno publicistko Nino Novak ozrl na standardni jazz in free jazz, vzgojo občinstva, dvigovanje koncertne ponudbe in organizacijo dogodkov v okolju, ki jazz-a ne preferira kot prednostni žanr. Pogovoru sledi koncert Just Friends kvarteta.

Zadnja evropska vojna ter spopadi na Daljnem vzhodu – ddr. Igor Grdina

Mestna knjižnica Ljubljana, 28. november ― Ameriški zgodovinar John Lukacs je vojno na stari celini v letih 1939-1941 označil za zadnjo evropsko vojno. Po zasedbi Danske in Norveške se je nacionalsocialistična Nemčija usmerila proti Zahodu. Dosegla je velike uspehe na kontinentu, ni pa ji uspelo zlomiti Velike Britanije in potem ne Sovjetske zveze. Ob koncu maja in v začetku junija 1940 je bila Nemčija prvič, oktobra in v začetku novembra 1941 pa drugič, blizu popolnega uspeha na bojnem polju, vendar sta oba njena tedanja osrednja nasprotnika vzdržala njen pritisk. Mussolinijeva paralelna vojna v Sredozemlju in Vzhodni Afriki je doživela neuspeh. Po tretji izvolitvi predsednika Roosevelta za voditelja Združenih držav Amerike je tudi Washington začel sodelovati v vojni. Že pred vključitvijo vanjo je prevzel velik delež njenega financiranja in pošiljal vojaški material silam, katerih obramba je bila v interesu ZDA. Je pa v tem času na daljnem vzhodu še naprej potekala japonsko-kitajska vojna; Japonska je v njej zabeležila velike uspehe, vendar tudi ona ni mogla zmagovito skleniti sovražnosti; ob ameriških pritiskih nanjo se je odločila napasti tudi ZDA.

Koncert Just Friends kvarteta

Mestna knjižnica Ljubljana, 28. november ― Delovanje Just Friends kvarteta je tesno povezano z Jazz Hramom, kjer je zasedba sprva koncertirala kot hišni jam session band. Lansko leto so člani izdali album Sitting In the Shade, na katerem s pomočjo avtorskih kompozicij Marka Petrušiča na novo interpretirajo zven kvartetov legendarnega saksofonista Sonnyja Rollinsa, pri tem pa ohranjajo osnovne značilnosti tradicionalnega jazza.

Koncert: Same babe

Mestna knjižnica Ljubljana, 28. november ― Letos mineva 90 let od rojstva in 15 let od smrti pesnika Janeza Menarta, ki velja za »najboljšega predstavnika oblikovno tradicionalne, po vsebini pa moderne poezije romantično razklanega humanizma.« Ker je bila njegova poezija pred več kot desetletjem in pol neposreden povod za začetek delovanja zasedbe Same babe, se je skupina odločila, da se bo poetu ob tej priliki poklonila s posebnim, zelo intimnim koncertom. Člani benda so v ta namen pripravili poseben akustični program, ki bo poleg ostalih presenečenj zaobjemal tudi celoten opus njihovih lastnih uglasbitev Menartovih pesmi, tako tistih, ki so leta 2007 izšle na njihovi prvi plošči Za ljubi kruhek in njene črne, črne lase, kot tistih, ki sploh še niso bile posnete … Skupina je nastala spomladi 2003, da bi sodelovala na literarni večerji, posvečeni pesniku Janezu Menartu. Nastopila je na vseh pomembnejših šansonjerskih, etno in sorodnih festivalih v Sloveniji in izdala tri albume: zgoščenko uglasbene poezije Janeza Menarta Za ljubi kruhek in njene črne črne lase (2007), Terezijanske (2011), na kateri je predstavila avtorske pesmi, svoje videnje ljudskih pesmi in uglasbitve priznanih slovenskih pesnikov (Kajetan Kovič, Frane Milčinski – Ježek) ter po zmagovalni pesmi festivala slovenskega šansona poimenovan konceptualni in v celoti avtorski album Dobri možje (2013), ki je predstavil skupino v še bolj drzni luči kot že sicer. Po mnenju kritikov album predstavlja vzorčni primer alternativnega šansona tako na glasbeni kot na besedilni ravni (avtor besedil je Viki Baba). In če se Same babe že prej niso prav nič žanrsko omejevale, a jih je zvočno vendarle označeval »skiffle« zvok štiričlanske akustične skupine, bend zadnje čase pogosto deluje v razširjeni šestčlanski zasedbi, kar mu je omogočilo še bistveno bolj razširiti svojo zvočno sliko – vse od intimnih a cappella in akustično-minimalističnih skladb pa do polnokrvnega rocka, pogosto s primesmi jazza in funka. To je skupina dokazala ravno na novi plošči

Ne govori mi, kaj naj storim ... Vprašaj me! – Tatjana Verbnik Dobnikar

Mestna knjižnica Ljubljana, 28. november ― Želimo si toplih in spoštljivih odnosov, v katerih se počutimo sprejeti. V predavanju osvetlimo nezdrave dinamike v odnosih, s katerimi si preprečujemo doseči to, kar si najbolj želimo: povezanost in sprejemanje ter svobodo v odnosih z drugimi. Predavanje organizira Društvo "UP", sofinancirata pa MOL – Urad za preprečevanje zasvojenosti in FIHO.

Bralne vezi

Mestna knjižnica Ljubljana, 28. november ― Kazuo Ishiguro v romanu Ostanki dneva govori o življenju ostarelega butlerja Stevensa, ki ga zaznamujeta prizadevanje za dostojanstvo in veličino, precej manj pa za človeško toplino in iskrenost. Roman bralce popelje na potovanje po slikovitem podeželju povojne Anglije in nam zastavi številna vprašanja, med drugim o tem, ali svet okrog sebe zares vidimo v pravi luči. Pogovor o knjigi vodi Ksenja Grešak.
še novic