Endre Tot – »Če me veseli«

NUK, 19. avgust ― Endre Tot (1937) je pomemben konceptualni umetnik, ki je s sodelovanjem pri gibanju Fluxus in poštni umetnosti vplival na več generacij umetnikov v Evropi in Severni Ameriki. V začetku sedemdesetih let je v seriji Ničla združil vprašanja filozofije, mistike in humorja v polje konceptualne umetnosti, kjer takšnega prepleta večinoma ni bilo. S trmasto zavezanostjo minljivi naravi umetnosti – prek dejanj, grafitov, telegramov, performansov – priča o vsakdanji ekstazi kot sestavnem delu umetniške prakse. V Plečnikovem hodniku NUK je na ogled umetnikova Serija Če me veseli (Zelo posebna risba (1971–1975, 2019); črnilo na papirju; 160×80 cm (vsaka), 10 risb), ki je nastala posebej za tokratni bienale. »Na ozadju Plečnikove Narodne in univerzitetne knjižnice risbe dražijo in spodkopavajo domnevno svetost pridobivanja in produkcije znanja.«   Avtor: Endre Tot Lokacija: Plečnikov hodnik NUK Odprtost: ponedeljek - sobota med 10.00 in 18.00             7. junij 2019 - 29. september 2019DefaultHide

Zaposelni na Univerzi v Ljubljani

NUK, 7. julij ― Postanite član NUK Članstvo vam omogoča: izposojo gradiva v čitalnice in na dom, dostop do več tisoč e-člankov, izposojo več kot 140.000 e-knjig na osebne računalnike in prenosne naprave, medknjižnično izposojo, preslikovanje iz knjižničnega gradiva, ki je v lasti knjižnice, zahtevnejše informacijske storitve, kot so npr. priprava informacijskih tematskih poizvedb ter informacijske svetovalne in raziskovalne storitve, uporabo čitalniških mest v Veliki čitalnici, Časopisni čitalnici in čitalnicah zbirk posebnega knjižničnega gradiva. Vpis in podaljšanje članstva lahko uredite od ponedeljka do petka od 9.00 do 18.00 in v soboto od 9.00 do 14.00 v sobi 4 (pritličje levo).   Kaj potrebujete za vpis? Zaposleni na UL ter zaslužni profesorji UL ste oproščeni plačila članarine. Za vpis potrebujete osebni dokument s fotografijo, ki vsebuje podatek o stalnem bivališču, dokazilo o zaposlitvi na UL ter denar za plačilo članske izkaznice. Strošek za izdelavo članske izkaznice lahko poravnate tudi s kartico (Mastercard, BA, Maestro in Visa).  VPIS IN ČLANSTVO V NUK ZAPOSLENI NA UL članstvo: 1 leto članarina: brezplačno cena izkaznice: 3,00 € veljaven osebni dokument, ki vsebuje podatek o stalnem bivališču in dokazilo o zaposlitvi na UL ZASLUŽNI PROFESORJI UL članstvo: 1 leto članarina: brezplačno cena izkaznice: 3,00 € veljaven osebni dokument, ki vsebuje podatek o stalnem bivališču in ustrezno dokazilo Uporabniki brez stalnega bivališča v RS za izposojo gradiva na dom potrebujejo poroka.  Porok je lahko tudi pravna oseba. Ob vpisu v knjižnico bodoči član podpiše pristopno izjavo, s katero potrjuje, da je seznanjen s Pravilnikom o splošnih pogojih poslovanja Narodne in univerzitetne knjižnice, in se obveže, da bo upošteval njegove določbe. Članstvo lahko tudi predčasno prekinete oziroma umaknete soglasje za obdelavo podatkov, ki jih knjižnica zbira na podlagi osebne privolitve.   M

Primer: Deželni zbor, Slovenski gospodar, 1899

NUK, 14. maj ― V predzadnji seji je utemeljeval poslanec Hagenhofer svoj predlog za ustanovitev deželne hipotečne banke. Povedal je, da je deželni zbor že od leta 1862 sem mnogokrat sklepal o tej zadevi, da je pa stvar vedno obtičala. Skušal je dokazati, da bi dolžnik vknjiženih dolgov gotovo nad 1 milijon gld obresti vsako leto manje plačevali, če imamo tak deželni denarni zavod. Stvar se je izročila posebnemu gospodarskemu odseku, ki bo izvolil v seji 14. aprila in bo štel lš udov. Nemški naprednjaki in narodnjaki se vložili predlog, da ima ustavoverni odsek obstoječ iz 12 udov, presoditi krivico, ki se baje Nemcem godi vsled tega, da vlada izda na podlagi znanega § 14 temeljnega zakona opravlja vse državine posle. V seji 11. apila Poš vtemeljeval ta predlog ter zopet ii zopet tarnal nad zatiranjem Nemcev v Avstriji. Kdo se mu ne bi smejal? Saj ti ljudje sami sebi ne morejo verjeti, ko kričijo o zatiranji nemštva v Avstriji! V seji 12­ aprila je vtemeljeval poslanec Hagenhofer svoj predlog, naj se odpravijo vse mitnice na nedržavnih cestah in mostih; poslanec Kurz pa predlog o zatiranji škodljivih mrčesov; poslanec Mosdorfer stavi predlog, da prevzame dežela v svojo skrb vse ceste po deželi in poslanec Žička pa predlog, da se ima popraviti struga Sotle v okrajih Rogatec, Šmarje, Kozje in Brežice. Vsi štirje predlogi so se izročili odseku za deželno kulturo v presojo. Finančni odsek je v seji 11. aprila sklenil zboljšati plačilo profesorjem na višji deželni realki v Gradcu in na 5 razredni gimnaziji v Ptuju. To zboljšanje se ima pričeti s 1. januarjem 1899. Profesorji na državnih gimnazijah zavživajo zboljšanje že od 1. oktobra 1898. Tudi meščanskim učiteljem se je zboljšala plača (po večini glasov) od 1. januvarija t.l. Ob enem je sklenil finančni odsek deželnemu zboru priporočati predlog, da se višja deželna realka v Gradcu podržavi. Oskrbovalna vsprejetišča prizadevajo deželi leto za letom več stroškov. Že lani je sklenil finančni odsek, naj se odpravijo vsaj nekatera v

test-Zois

NUK, 9. maj ― title="katalog NUK" icon="fa fa-book" active="0" different_values="0" different_values="0" format="ckeditor" Ključne besede Avtor Naslov Založnik Cobiss id DefaultHide

Prijava na posvetovanje: Družbeni in gospodarski vidiki digitalne kulturne dediščine

NUK, 9. april ― Ime in priimek * Ustanova Elektronski naslov * Telefon Posvetovanja se bom udeležil * Prvi dan – 16. maja 2019 Drugi dan – 17. maja 2019 Oba dneva – 16. in 17. maja 2019 DA, * Strinjam se. Dovoljujem uporabo osebnih podatkov pri vodenju evidenc in obdelavi podatkov za potrebe organizacije posvetovanja »Družbeni in gospodarski vidiki uporabe digitalizirane kulturne dediščine v Sloveniji« v skladu s predpisi s področja varovanja osebnih podatkov.

Program posveta

NUK, 1. april ― Četrtek, 16. maj 2019 9.00–9.15          Uvodni nagovori 9.15–10.00        Uvodno predavanje                            Andrej Srakar (Inštitut za ekonomska raziskovanja in Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana)                            Ekonomski učinki digitalizacije kulturne dediščine v Sloveniji 10.00–10.50      Maja Hakl Saje (Narodni muzej Slovenije)                            Digitalizacija kulturne dediščine v slovenskih javno financiranih muzejih                            Gregor Jenuš in Vanja Pfajfar (Arhiv Republike Slovenije)                            Digitalizacija, prilagoditve in spletna dostopnost arhivskega gradiva Arhiva Republike Slovenije 10.50–11.20       Odmor 11.20–12.35      Bogdan Šteh (Zavod za kulturo Delavski dom Trbovlje)                            Trbovlje – od rudarskega kraja do novomedijskega mesta: digitalizacija in preobrazba družbe na lokalni ravni                            Miha Špiček in Gregor Ilaš (Slovenski etnografski muzej)                            Evalvacija digitalizacije fotografij in predmetov iz zbirk Slovenskega etnografskega muzeja                            Maja Dolinar in Janez Štebe (Fakulteta za družbene vede UL)                            Pomen zagotavljanja zaupanja vrednih digitalnih storitev za ohranjanje kulturne dediščine 12.35–13.30       Kosilo 13.30–14.45      Saša Babič (Estonski literarni muzej in Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU)                            Digitalizacija slovenskih folklornih ugank                              Nina Ditmajer (Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU)                            Elektronske znanstvenokritične izdaje starejšega slovenskega slovstva: primer rokopisne baročne pesmarice                            Peter Baroš (Slovenski glasbenoinformacijski center)                            Monumenta Musica Slovenica – po poteh snovne glasbene dediščine Slovenije 14.45–15.15       Odmor 15.15–16.3

Popotresna Ljubljana 1895: fotografije Wilhelma Helferja

NUK, 23. marec ― V noči s 14. na 15. april leta 1895 je Ljubljano prizadel močan potres, z jakostjo med osmo in deveto stopnjo potresne lestvice po Mercalli-Cancani-Siebergu. Od 32.000 prebivalcev Ljubljane je ostala velika večina brez domov, saj je bilo od skupaj 1.300 hiš 60% težje, 20% pa lažje poškodovanih. Potres je najbolj prizadel ulice v strogem centru. K sreči je bilo zelo malo smrtnih žrtev. Naslednji dan je velika večina Ljubljančanov pobegnila iz mesta na podeželje. Ostali so si našli začasna bivališča v železniških vagonih, zeljarskih sodih, lesenih lopah, drvarnicah, kočijah in v vozovih. Rdeči križ in vojaška uprava sta postavili šotore na javnih trgih. Vojaški inženirji in civilni tesarji so po mestu postavljali barake. Prve dni po potresu so prebivalci mesta dobili hrano z Dunaja, nato so dunajska prostovoljna humanitarna društva na trgih postavila ljudske kuhinje. Življenje mestnega prebivalstva in samo popotresno razdejanje so fotografi ujeli v svoj objektiv. Tako se s tem pretresljivim dogodkom v letu 1895 uveljavi v slovenski zgodovini fotografije dokumentarni žanr. Z virtualno razstavo predstavljamo fotografije fotografa Wilhelma Helferja, ki je v Ljubljani odprl svoj atelje le nekaj mesecev pred potresom. Ko je ljubljanski magistrat sprejel predlog Ivana Hribarja, takratnega člana občinskega sveta in poslanca kranjskega deželnega zbora ter poznejšega dolgoletnega ljubljanskega župana, da hiše določene za rušenje fotografirajo, se je prijavil na razpis. Tako je nastal album sedeminštiridesetih fotografij velikega formata (30 x 40 cm na kartonu 44 x 55 cm) z dvojezičnimi podnaslovi – lokacijami fotografiranih stavb, ki jih hranimo v Kartografski in slikovni zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice. Poleg omenjenega albuma hranimo še serijo enainštiridesetih fotografij kabinetnega formata (15 x 10,5 cm na kartonu 16,5 x 10,5 cm), kjer je Wilhelm Helfer poleg stavb dokumentiral še življenje prebivalcev mesta Ljubljane, ki se je odvijalo na ulicah in trgih Lj

V belini še belejša tiha svečka (Ljubljana na svojih prvih razglednicah)

NUK, 23. marec ― »Zasveti se, ugasne, zasveti se,« je nekoč zapisal Ivan Cankar, »v belini še belejša tiha svečka. Ali ni tam Ljubljana?« Zgodovina je v našem največjem mestu našla veliko stičišč. O njem so govorili učenjaki in pesniki. Umetniki so tu iskali svoje navdihe, preprosti ljudje pa svoje življenjske priložnosti. Zato ni nobeno presenečenje, da so se konec 19. stoletja v Ljubljani pojavile tudi razglednice, ki so v svet nosile podobe naše prestolnice. Pripravili smo izbor ljubljanskih razglednic z začetka 20. stoletja, ker smo prepričani, da ena izmed poti do zgodbe naše prestolnice vodi tudi preko razglednic. Podobe njene zgodovine so namreč hkrati tudi podobe njene prihodnosti. Skozi slike, ki potujejo kot kričeče priče preteklosti, se nam izrisuje arhitektura našega zrelega obličja, predvsem pa to, kar bomo postali. Pričujoči izbor je mali prispevek k prazniku, ki ga Ljubljana praznuje v letošnjem letu, ko je postala prestolnica Evrope. Obenem pa naj služi tudi kot dokaz, da se evropski duh v Ljubljani ni naselil šele z vstopom Slovenije v Evropsko unijo, temveč da v njej prebiva že vsaj dve stoletji. Razstavo pripravili: Tomaž Bešter, Žiga Cerkvenik in Tine Musek SPLETNA RAZSTAVA   spletne razstave Images: 

Zakaj bi še gospodinja ne imela počitnic?

NUK, 23. marec ― "V vseh poklicih smo zdaj prišli že tako daleč, da dobi vsakdo, kdor dela, poleti nekaj dopusta, da se osveži in nabere novih moči za novo delo. Zato bo treba gledati tudi na to, da bo tudi gospodinja lahko vsaj za kratek čas pustila svoje vsakdanje in naporno delo in prišla do resničnega oddiha. Saj se bodo učinki takega dopusta povsod pokazali, ker bo potem lahko opravljala svoje delo bolje in tako možu in otrokom bolj koristila, kakor pa če bo utrujena in izčrpana, razdražljiva in nervozna. Privoščite torej tudi gospodinji nekaj počitnic!" - se je zapisalo neznanemu, najbrž ženskemu peresu v poletni številki revije Žena in dom iz leta 1935. Članek z zabavno vsebino je postal podlaga za poletno virtualno razstavo, s katero bi vas radi popeljali v svet priprav na tople poletne dni ter vam z nasveti in reklamnimi oglasi pomagali do idealnih počitnic. Popestrite si letošnje poletje z modnimi in drugimi nasveti izpred sedemdesetih let! Razstavo pripravili: Helena Janežič, Eva Potisek in Tine Musek SPLETNA RAZSTAVA   spletne razstave Images: 

Alma Karlin

NUK, 23. marec ― Nenavadna ženska, bitje ženskega spola, kakor je Alma M. Karlin (1889-1950, Celje) imenovala sebe, pisateljica, svetovna popotnica, raziskovalka, poliglotka in teozofinja ter svetovljanka, je eminentna celjska osebnost, ki je neizbrisljivo zasidrana v spominu mesta in njegovih prebivalcev. V slovenskem kulturnem spominu vedenje o njej in zavedanje o njenem literarnem, raziskovalnem in duhovnem izročilu najprej vedno trči ob nacionalni predsodek - »saj je bila Nemka, saj je pisala v nemščini«. V Osrednji knjižnici Celje so se odločili to unikatno osebnost predstaviti v vseh njenih razsežnostih. Virtualno domovanje A. K. bo imelo glede na dinamično naravo spleta mnogo prostorov, prostorčkov in kotičkov. V primerjavi z njenim zadnjim resničnim domom v Pečovniku nad Celjem, ki se je sesedel sam vase, ga bodo vzdrževali, obnavljali in širili. Trenutno odpirajo vrata sprejemnice in vabijo k ogledu! Razstavo pripravil: Marijan Pušavec, Osrednja knjižnica Celje, vizualna podoba: Damijan Kracina, tehnična izvedba: Damjan Leban SPLETNA RAZSTAVA   spletne razstave Images: 

Ateljejski fotografi na Slovenskem (1859-1919)

NUK, 23. marec ― Na razstavi so predstavljene portretne fotografije ateljejskih fotografov na Slovenskem vse od leta 1859, ko je Ernest Pogorelc, prvi med fotografi v Ljubljani, dobil obrtno dovoljenje za postavitev ateljeja, pa do leta 1919, ko je število ateljejev, samo na območju današnje osrednje Slovenije, narastlo na število sedeminšestdeset. Za portretno fotografijo iz tega obdobja je značilen pojav popularnega vizitnega in kabinetnega formata fotografij. Miniaturna portretna fotografija, narejena na tankem fotografskem papirju in lepljena na karton, je bila hkrati najboljša reklama za fotografa, saj je imela na hrbtni strani kartončka fotografovo ime in njegov naslov. Vizitni in kabinetni format po prvi svetovni vojni izpodrine format razglednice. Čeprav je bil fotografiji že leta 1864 priznan značaj svobodne obrti, so fotografi šele leta 1910 ustanovili »Deželno zadrugo fotografov v Ljubljani« in uredili cehovska pravila s katerimi so predpisali strokovno izobrazbo, potrebno za poklic fotografa, kakor tudi pravila za pridobitev dovoljenja, ki je uradno dokazovalo potrebna znanja za opravljanje tega poklica. Razlog za dokaj pozen sprejem cehovskih pravil je deloma iskati v zahtevnosti fotografskih postopkov. Dokler je bil postopek izdelave fotografij zapleten zaradi uporabe mokrih kolodijskih plošč, njihovega obstoja niso ogrožali fotografi-amaterji. Poenostavljeni fotografski postopki in uvedba suhih plošč pa so fotografiranje naredili dostopno širši javnosti, kar pa je predstavljalo resno konkurenco profesionalnim fotografom. Portretne fotografije ateljejskih fotografov so razvrščene po krajih. Razstavo pripravile: dr. Irena Eiselt, dr. Renata Šolar in Meta Grgantov SPLETNA RAZSTAVA   spletne razstave Images: 
še novic