Novice

knjižnice

Ljudje iz karantene, knjige pa v karanteno

COBISS, 7. maj 2020 ― Verjetno med nami ni takega junaka, ki ne bi nestrpno čakal rahljanja ukrepov, povezanih s pandemijo COVID-19, in s tem odpiranja knjižnic. V tem dneh se knjižničarji slovenskih knjižnic soočajo s količino gradiva, ki ne sme takoj nazaj na police. Koliko je tega gradiva, si drugi težko predstavljamo, še najbolj nazorno nam to pokaže fotografija … Preberi več "Ljudje iz karantene, knjige pa v karanteno"

7. maja 2018 je umrl Miki Muster (uradno Nikolaj Muster), slovenski animator, ilustrator, stripar, kipar, novinar in filmski režiser

Kamra.si, 7. maj 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...7. maja 2018 je v Ljubljani umrl Miki Muster (uradno Nikolaj Muster), slovenski animator, ilustrator, stripar, kipar, novinar in filmski režiser. Rodil se je 22. novembra 1925 v Murski Soboti.  Njegova družina se je zaradi očetove zdravniške službe večkrat selila, tako da se je najprej šolal v Ljubljani, med vojno pa je gimnazijo končal v Murski Soboti. Na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani je leta 1953 diplomiral iz kiparstva. S svojim osnovnim poklicem pa se je ukvarjal le kratek čas. Med prebivalci Murske Sobote je znana njegova skulptura partizana Štefana Kovača-Marka, ki danes stoji pri gledališki dvorani. Uveljavil se je šele kot risar in karikaturist. V letih 1973 do 1990 je iz političnih razlogov zapustil Slovenijo. Živel je v Münchnu, kjer je bil sodelavec Bavaria filma. Pri ustvarjanju sta mu bila zgled Walt Disney in argentinski humoristični risar Guillermo Mordillo. Bil je avtor in režiser številnih risanih filmov za TV, sprva v Sloveniji in kasneje v Nemčiji (po vzoru Mordilla). Med televizijskimi liki, ki se jih marsikdo spomni še danes, so npr. znameniti cik-cak zajčki, reklame za visoki C in drugi, ki so jih na RTV Ljubljana predvajali vsak večer v sklopu oglasov pred poročili. V Sloveniji je prvi začel ustvarjati stripe. Najbolj znan je po likih Zvitorepca, Lakotnika in Trdonje, saj ravno ti liki poosebljajo najbolj prepoznavne človeške značaje. Njegov način predstavljanja človeških vrlin in slabosti v teh in drugih stripih je nevsiljiv in razumljiv vsakomur. Ilustriral je tudi nekaj slovenskih prevodov slikanic tujih avtorjev ter slikanic slovenskih avtorjev. Občasno je za popestritev vsebine ilustriral še kakšno poljudno strokovno brošuro, npr. s področja zdravja ali osebne varnosti. 

Bibliobus je spet na poti!

Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, 7. maj 2020 ― Uporabnikom potujoče knjižnice sporočamo, da bibliobus novomeške Knjižnice Mirana Jarca ponovno vozi po ustaljenem urniku. Uporabnikom potujoče knjižnice sporočamo, da bibliobus novomeške Knjižnice Mirana Jarca ponovno vozi po ustaljenem urniku. Dolenjske in belokranjske kraje po ustaljenem urniku obiskuje od ponedeljka, 11. maja 2020. Mesec april, ko ni vozil, bomo nadomestili v mesecu juliju. Na svojem postajališču boste lahko do vključno 4. junija 2020 brez zamudnine vrnili izposojene knjige v zaboj pred bibliobusom. Knjižničar vam bo po želji iz bibliobusa prinesel in izposodil izbrane knjige, samostojno pregledovanje gradiva na knjižnih policah pa zaenkrat ni možno. Obiskovalce prosimo, da pred bibliobusom vzdržujete predpisano varnostno razdaljo 2 m in se ravnate po navodilih zaposlenih ter v skladu s priporočili NIJZ in veljavnimi vladnimi ukrepi za zajezitev širjenja koronavirusa. Vabljeni v knjižnico na kolesih!

6. maja 1912 se je rodil duhovnik in zgodovinar Ivan Škafar

Kamra.si, 6. maj 2020 ― Iz domoznanske zbirke na današnji dan ... 6. maja 1912 se je v Beltincih rodil duhovnik in zgodovinar Ivan Škafar. Umrl je 15. februarja 1983 v Radljah ob Dravi. Ivan Škafar, rojen v Beltincih, je otroštvo do leta 1920 preživel v Združenih državah Amerike (South Bend v Indiani) in tam začel obiskovati osnovno šolo. Zatem se je družina vrnila v rodno v domovino in se nastanila v Bratoncih. Osnovno šolo je nadaljeval v Beltincih, zatem pa obiskoval realno gimnazijo v Murski Soboti, in sicer sedem razredov, osmega pa je z maturo opravil v Ljubljani leta 1931.  

Vrata knjižnice so odprta

Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, 6. maj 2020 ― Vrata knjižnice so odprta Z veseljem sporočamo, da so vrata osrednje Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto vključno s krajevnimi enotami odprta. Delujemo po rednem obratovalnem času in v skladu s priporočili NIJZ. Bibliobus vozi po ustaljenem urniku od 31. avgusta 2020.   OMOGOČAMO: izposojo predhodno naročenega gradiva izposojo gradiva pri izposojevalnem pultu samostojno pregledovanje gradiva na knjižnih policah referenčno delo vračilo gradiva uporabo čitalniških prostorov   NI MOGOČE: uporabljati računalnikov   Vračilo Knjige lahko vračate v nabiralnik za vračanje gradiva pred glavnim vhodom v knjižnico ali na označene odlagalne mize na Študijskem oddelku. Vrnjene knjige grejo za 3 dni v karanteno. Za čas, ko bo vrnjeno gradivo stalo v karanteni, ne bomo obračunali zamudnine, prav tako ni bila obračunana zamudnina za čas od 13. 3. do 18. 5. Izposoja Izposoja gradiva je možna ob naročilu gradiva po telefonu, preko spletnega servisa Moja knjižnica (rezervacije prostega gradiva) ali osebno pri izposojevalnem pultu. Naročene knjige lahko osebno prevzamete na Študijskem oddelku ali Oddelku za mladino, dostavimo pa vam jih lahko tudi s kolesom ali po pošti. Hkrati je mogoče naročiti do 6 knjig. Če se odločite za osebni prevzem, je knjige potrebno prevzeti v 3 delovnih dneh od prejema našega obvestila, sicer jih vrnemo nazaj v obtok. Če naročenega gradiva ne prevzamete, vam zaračunamo 0,50 EUR na enoto gradiva. Priporočila ob vstopu v knjižnico: v knjižnico vstopajte le, če ste zdravi, upoštevajte predpisano varnostno razdaljo med obiskovalci, ki znaša 1,5 m, med obiskom knjižnice je obvezna zaščitna maska, pred in po obisku knjižnice si pri glavnem vhodu v knjižnico razkužite roke, v knjižnico vstopajte le posamično, saj je število hkratnih obiskovalcev knjižnice omejeno, če je le mogoče, uporabite brezstična plačilna sredstva. Veselimo se ponovnega srečanja z vami!  

Skrbniki samostanskih knjižnic

COBISS, 5. maj 2020 ―   Prepričani smo, da se tudi v srednjeveški humanistiki skrivajo spoznanja, ključna za blaginjo sodobne družbe, in jo je zato treba »odpreti« današnji pameti. Tudi v IZUM-u smo se zavedali pomena knjižničnih zbirk, ki niso vključene v COBISS in smo si prizadevali, da bi jih zajeli. Tako sva se s kolegom Srečkom Benčecem odpravila po … Preberi več "Skrbniki samostanskih knjižnic"

Razstava - Kartografski zakladi Narodne in univerzitetne knjižnice

NUK, 5. maj 2020 ― »Dobrohotni bralec, vojvodino Kranjsko, katere deželopisno karto gledaš pred seboj, sem v desetletnem neumornem trudu, ko mi je bilo dovoljeno biti oproščen službene dolžnosti, v celoti prehodil, jo preiskal s skoraj tristotimi zemljemerskimi  opazovanji z visokih grajskih razglednih stolpov in visokih gorskih slemen in jo zdaj prikazujem v zelo razsežni obliki, da bi bila vsaj na ta način razvidna lega krajev in njihov medsebojni odnos v natančnejšem razmerju.«  Duhovnik in kartograf Janez Florjančič Dizma, 1774 Narodna in univerzitetna knjižnica v svoji zbirki hrani izjemne zaklade, ki na mnoge načine pripovedujejo zgodbe o zgodovini slovenskega naroda, kot tudi razvoju človeškega znanja in kulture. Slednje še posebno velja za kartografske mojstrovine, ki nedvomno spadajo med najlepše in vsebinsko najbogatejše dragocenosti v naši zbirki. NUK skrbi za okoli 150 zemljevidov, ki prikazujejo današnje slovensko ozemlje ali njegov del in nudijo edinstven vpogled v razumevanje zgodovine, umetnosti, znanosti in politike, kot tudi naše lastne kulturne dediščine. Pred vami je spletna razstava Kartografski zakladi Narodne in univerzitetne knjižnice. Predstavlja izbor 10 zemljevidov, ki prikazujejo današnje ozemlje Slovenije ali njegove dele od srede 16. stoletja, ko nastanejo prva samostojna kartografska dela slovenskega ozemlja, do konca 19. stoletja, ko se kartografija razvije v sodobno vedo. Skozi izjemno delo, ki so ga mojstri kartografije opravljali skozi desetletja merjenj, opazovanj in izrisov, se odstira pomen zemljevida kot stičišča izrazov različnih znanj in spretnosti; kot odsev vojaških, političnih, ekonomskih, kulturnih, verskih in družbenih vzorcev in kot fenomena, ki stoji na sredi med znanostjo, tehniko in umetniškim delom.   DefaultHide

Kartografski zakladi Narodne in univerzitetne knjižnice

NUK, 5. maj 2020 ―      »Dobrohotni bralec, vojvodino Kranjsko, katere deželopisno karto gledaš pred seboj, sem v desetletnem neumornem trudu, ko mi je bilo dovoljeno biti oproščen službene dolžnosti, v celoti prehodil, jo preiskal s skoraj tristotimi zemljemerskimi opazovanji z visokih grajskih razglednih stolpov in visokih gorskih slemen in jo zdaj prikazujem v zelo razsežni obliki, da bi bila vsaj na ta način razvidna lega krajev in njihov medsebojni odnos v natančnejšem razmerju ...«  Janez Dizma Florjačič pl. Grienfeld, 1744 Narodna in univerzitetna knjižnica v svoji zbirki hrani izjemne zaklade, ki na mnoge načine pripovedujejo zgodbe o zgodovini slovenskega naroda, kot tudi razvoju človeškega znanja in kulture. Slednje še posebno velja za kartografske mojstrovine, ki nedvomno spadajo med najlepše in vsebinsko najbogatejše dragocenosti v naši zbirki. NUK skrbi za okoli 150 zemljevidov iz obdobja med leti 1520 in 1850, ki prikazujejo današnje slovensko ozemlje ali njegov del in nudijo edinstven vpogled v razumevanje zgodovine, umetnosti, znanosti in politike, kot tudi naše lastne kulturne dediščine. Pred vami je spletna razstava Kartografski zakladi Narodne in univerzitetne knjižnice. Predstavlja izbor 10 zemljevidov, ki prikazujejo današnje ozemlje Slovenije ali njegove dele od srede 16. stoletja, ko nastanejo prva samostojna kartografska dela slovenskega ozemlja, do konca 19. stoletja, ko se kartografija razvije v sodobno vedo. Skozi izjemno delo, ki so ga mojstri kartografije opravljali skozi desetletja merjenj, opazovanj in izrisov, se odstira pomen zemljevida kot stičišča izrazov različnih znanj in spretnosti; kot odsev vojaških, političnih, ekonomskih, kulturnih, verskih in družbenih vzorcev in kot fenomena, ki stoji na sredi med znanostjo, tehniko in umetniškim delom.   KOLOFON KARTOGRAFSKI ZAKLADI NARODNE IN UNIVERZITETNE KNJIŽNICE spletna razstava pripravila Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana, maj 2020 zanjo Viljem Leban, ravnatelj

5. maja 1809? se je na Frakolovem (domnevno) rodil Karl Friedrich Henn, zdravnik, ki je "odkril" mineralni vrelec v Radencih

Kamra.si, 5. maj 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...5. maja 1809? se je na Frakolovem (domnevno) rodil Karl Friedrich Henn, zdravnik, ki je "odkril" mineralni vrelec v Radencih. Umrl je 19. junija 1877 v Rimskih Toplicah. Ime Vojničana dr. Karla Henna (priimek je večkrat zapisan tudi kot Hen) je najtesneje povezano s širom poznano mineralno vodo iz Radencev. O kraju njegovega rojstva in šolanju se v razpoložljivi literaturi pojavlja vrsta nasprotujočih si podatkov. Rojen naj bi bil v ugledni nemški družini v dvorcu Frankolovo (Sternstein), kar pa je manj verjetno, saj njegovo rojstvo ni zabeleženo v krajevni matični knjigi, prav tako ga ni najti v matičnih knjigah sosednjih župnij. Povsem mogoče zato, ker Henn v teh krajih ni bil domačin, ampak se je sem preselil šele kasneje, ko si je v dobrnskih toplicah našel delo. Po zaključeni gimnaziji, ki je ni obiskoval v Celju, je – zelo verjetno na Dunaju – študiral medicino. Kot zdraviliški zdravnik (in tudi kot vodja zdravilišč) je do leta 1844 deloval na Dobrni (hkrati je bil okrajni zdravnik v bližnjem Lembergu pri Novi Cerkvi), nato v Rimskih Toplicah in nazadnje v Laškem, kjer je bilo leta 1854 odprto zdravilišče.Poleg primarne skrbi za bolne se je ves čas svoje zdravniške kariere zelo zanimal za mineralne in termalne vrelce ter postal izvedenec v balneologiji. Analiziral je fizikalno-kemijsko sestavo voda ter objavil več sestavkov in samostojnih publikacij o zdraviliščih na Dobrni, v Rimskih Toplicah, Laškem in Radencih.Relativno mlad se je poročil z Anno Gottsberger (1809–1904). V literaturi se pojavljajo različne informacije o številu njunih otrok; nedvomno je, da se jima je v letih 1833–1844 na Dobrni rodilo sedem otrok: štirje sinovi (Sebastian Wilhelm, Friedrich Carl, Ernest Joseph in Roman Alexander) in tri hčerke (Maria Karolina, Barbara Josepha in Karolina Anna). Ni znano, kdaj je kupil posest v Vojniku, kjer se je njegova družina naposled tudi ustalila. Tu je bil po letu 1875 tudi župan.

2. maja 1905 je umrl Josip Pečnak, gospodarstvenik in lokalni politik

Kamra.si, 2. maj 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...2. maja 1905 na Teharjah je umrl Josip Pečnak, gospodarstvenik in lokalni politik. Rodil se je 24. januarja 1816 na Lipi (Štore).  Josip, tudi Jožef, Pečnak je bil eden najbolj vsestranskih Teharčanov, bil je podjetnik, gostilničar, mlinar, publicist, narodnjak in politik. Svoj čas je bil najbogatejši Teharčan, ki je zaslužil svoje premoženje z gostilniškim delom in preprodajo nepremičnin ter zemljiških parcel.  Rodil se je očetu mlinarju Gregorju Pečnaku in materi Neži, rojeni Koštomaj v kraju Lipa (danes Štore), kjer sta kupila Razdrtev mlin (kasneje Bouconova stolarna). Po očetovi smrti je pri 12 letih pustil šolo in se posvetil delu v mlinu. Kasneje se je odločil za šolanje za natakarja in peka pri stricu Jakobu Pečnaku v Sisku na Hrvaškem, kjer je ta imel gostilno in kavarno. Kmalu se je vrnil v Celje, kjer je bil mlinarski vajenec v kasnejšem Majdičevem mlinu. S pomočjo oskrbnice Stepišnikove se je vrnil v osnovnošolske klopi v Celju, kjer je končal samo šolanje. Leta 1833 je odšel na Dunaj, kjer je naprej obiskoval realko in končal politehniko. Po končanem šolanju se je kot knjigovodja zaposlil pri bančnem podjetju. S prihranjenim denarjem se je vrnil na Teharje, kjer je kupil posestvo, zidal vilo na Teharjah, prodajal nepremičnine in kupil mlin v Škofji vasi in ga je preuredil v valjčnega. Uredil si je tudi gostilne v Štorah in Celju, kjer je imel tri gostilne. Najbolj znana je bila kavarna »pri Pečnaku« (na območju današnjega Celjskega doma). Leta 1865 je kupil na Reki kavarno Evropa in vilo Triestino v Ičićih in jo kot kavarnar vodil do leta 1885, ko se je vrnil nazaj na Teharje. 

2. maja 1891 je izšla prva številka Domovine, prvega slovenskega političnega časnika v Celju

Kamra.si, 2. maj 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...2. maja 1891 je izšla prva številka Domovine, prvega slovenskega političnega časnika v Celju Po letu 1891 so se razmere za Slovence v Celju bistveno spremenile. Slovenci so prešli v ofenzivo tudi na kulturnem področju. Pri tem je imela največ zaslug Celjska posojilnica (ust. 1881), ki je podobno kot na gospodarskem področju podpirala tudi kulturno ustvarjanje Slovencev v mestu. V začetku devetdesetih let so v Celje med drugimi privabili tudi ljubljanskega podjetnika Dragotina Hribarja, ki je ob pomoči Celjske posojilnice ustanovil Društveno tiskarno, in 2. maja 1891 začel izdajati slovenski politični časnik Domovino. V uvodniku prve številke je zapisal: »Zakaj pa bi bili celjski Slovenci brez lista, ko imajo Nemci že toliko časa svoje glasilo? Slovensko ljudstvo ob Savinji tudi rado prebira novice in lepe nauke v svojem jeziku, če jih prinaša dobro uredovan časopis. Radi tega pričel sem v svoji tiskarni s pomočjo in vsled spodbuje domoljubov izdajati nov list z imenom Domovina.« Hribarjeva tiskarna je bila takrat edina slovenska v mestu, kajti tiskarna Jeretinovih je že v sedemdesetih letih prešla v nemške roke (Rakusch) in razen Popotnika potem ni tiskala več slovenskih publikacij. Podjetni Hribar, ki je kot založnik in tiskar novih slovenskih knjig in revij polnih enajst let bil duša kulturnega življenja v Celju, je poleg Domovine od leta 1892 tiskal še vsakoletni Ilustrovani narodni koledar in mesečnik slovenskega dijaštva Vesna (1892-1894). 

Obvestilo o odprtju knjižnice

Knjižnica Logatec, 30. april 2020 ― Obvestilo o odprtju knjižnice – prosimo, da natančno preberete spodnje sporočilo Sporočamo vam, da bomo v ponedeljek, 4. 5. 2020, ponovno odprli vrata, in sicer po sledečem urniku: Knjižnica Logatec: ponedeljek, sreda in petek od 8.00 do 15.00 ter torek in četrtek od 12.00 do 19.00 (01 7541 722) Krajevna knjižnica Rovte: torek od 15.00 […]

OBVESTILO o odprtju knjižnice

Knjižnica Postojna, 29. april 2020 ― Spoštovani! Skladno z dogovorom Združenja slovenskih splošnih knjižnic in Ministrstva za kulturo bomo osrednjo knjižnico v Postojni ter enoto v Pivki za uporabnike odprli v ponedeljek, 4. maja ob 11.uri. Zaradi zagotavljanja varnosti zaposlenih in uporabnikov bo vstop v knjižnico omejen na omejeno število obiskovalcev z upoštevanjem varnostne razdalje. Uporabniki si bodo lahko izposodili gradivo po predhodnem telefonskem naročilu ali rezervaciji, prosti pristop do gradiva do nadaljnjega ne bo mogoč. Rezervacije in naročila gradiv bosta v skladu z dogovorom z Institutom informacijskih znanosti Maribor mogoča od ponedeljka, 4. maja dalje od 11. ure. Vračilo in izposoja gradiva POTUJOČE KNJIŽNICE do nadaljnjega nista mogoča, o začetku njenega obratovanja vas bomo pravočasno obvestili. Čitalnica bo do nadaljnjega zaprta. Do nadaljnjega oziroma do odprtja šol bo knjižnica delovala z omejenim delovnim časom in sicer po urniku: ponedeljek, sreda, petek od 11. 00 do 18.30 torek, četrtek od 7.30 do 15.00 sobota zaprto Hvala za razumevanje in lepo pozdravljeni!

OBVESTILO

Knjižnica Postojna, 29. april 2020 ― Spoštovani! Skladno z dogovorom Združenja slovenskih splošnih knjižnic in Ministrstva za kulturo bomo osrednjo knjižnico v Postojni ter enoto v Pivki za uporabnike odprli v ponedeljek, 4. maja. Zaradi zagotavlja varnosti zaposlenih in uporabnikov bo vstop v knjižnico omejen na omejeno število obiskovalcev z upoštevanjem varnostne razdalje. Uporabniki si bodo lahko izposodili gradivo po predhodnem telefonskem naročilu ali rezervaciji, prosti pristop do gradiva do nadaljnjega ne bo mogoč.

Odprtje knjižnic, 4. 5. 2020

Knjižnica A. T. Linharta Radovljica, 29. april 2020 ― Spoštovani člani in obiskovalci knjižnice! Z veseljem vam sporočamo, da se vse naše enote ponovno odprejo v ponedeljek, 4. 5. 2020. Enote bodo imele prilagojen delovni čas: Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica Ponedeljek, torek, četrtek: 13:00-19:00 Sreda, petek: 8:00-14:00 Sobota: 8:00-13:00 Knjižnica Blaža Kumerdeja Bled Ponedeljek, četrtek, petek: 13:00-19:00 Torek, sreda: 8:00-14:00 Sobota: 8:00-12:00 Knjižnica […]

29. aprila 1929 se je v Ljubljani rodil Ivan Stopar, slovenski umetnostni zgodovinar, konservator in kastelolog

Kamra.si, 29. april 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...29. aprila 1929 se je v  Ljubljani rodil Ivan Stopar, slovenski umetnostni zgodovinar, konservator in kastelolog. Umrl je 12. decembra 2018. Dr. Ivan Stopar je sodil med ugledne slovenske umetnostne zgodovinarje in konservatorje, katerega delo ni bilo prepoznavno le v Sloveniji, temveč tudi širše v Evropi. To velja zlasti za grajsko arhitekturo, saj je sodil med utemeljitelje kastelologije na Slovenskem kot samostojne vede.Življenje in delo dr. Stoparja je bilo od leta 1964 tesno povezano z mestom Celje ter širšo celjsko regijo. Ob ustanovitvi Zavoda za spomeniško varstvo v Celju je   postal njegov prvi ravnatelj ter s trdim in vztrajnim delom organiziral in strokovno utemeljil spomeniškovarstveno službo najprej v celjski regiji, kasneje pa tudi v delu Zasavja in Posavja; postavil je tudi temelje Zavodovi dokumentaciji, ki je po obsegu in pomenu prerasla v trajen vir za proučevanje kulturne dediščine.Kot odgovorni konservator je vodil obnovo številnih spomenikov v Celju, med njimi opatijsko cerkev sv. Danijela, Knežji dvorec in Stari grad. Med prvimi konservatorji na Slovenskem je posvečal pozornost tudi historičnim urbanim celotam, tako je tudi za staro mestno jedro Celja že zelo zgodaj opredelil spomeniškovarstvene smernice za prenovo, ki so izhajale iz analize urbanističnega razvoja mesta: njegova študija Spomeniškovarstveni red za staro mestno jedro v Celju (Celjski zbornik 1968) je bila v svojem času pionirsko delo in v marsičem še danes ni presežena.Posebno mesto v njegovem delu imajo gradovi, izdelal je natančno topografijo gradov v vzhodni in osrednji Sloveniji.
še novic