21. februarja 1915 se je v Gornjih Slavečih pri Gradu na Goričkem rodil Anton Vratuša, politik, diplomat, publicist in slavist.

Kamra.si, 21. februar 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...21. februarja 1915 se je v Gornjih Slavečih pri Gradu na Goričkem rodil Anton Vratuša, politik, diplomat, publicist in slavist. Umrl je 30. julija 2017 v Ljubljani. Diplomiral je leta 1941 iz slavistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani in za tem še doktoriral z razpravo Levec in Ljubljanski zvon. Kmalu po začetku vojne v Jugoslaviji se je pridružil NOB, zaradi česar je moral v naslednjem letu in pol prestati internacijo in več taborišč v Italiji. Po kapitulaciji Italije se je spet pridružil slovenskim partizanom, kjer je do konca vojne opravljal vojaške in politične dolžnosti. Od leta 1945 dalje je bil na visokih političnih funkcijah v Beogradu in Ljubljani. Med najbolj vidnimi sta bili funkciji podpredsednika Zveznega izvršnega sveta in predsednika Izvršnega sveta skupščine SRS (podpredsednik zvezne oz. predsednik republiške vlade). Bil je tudi ambasador (veleposlanik) SFRJ pri Organizaciji združenih narodov. Ker je v Beogradu leta 1950 končal še študij politologije, je lahko postal redni profesor političnih ved na Univerzi v Beogradu in na FSPN (danes Fakulteta za družbene vede) v Ljubljani. Objavil je številne članke o gospodarskih in političnih temah Jugoslavije, gibanju neuvrščenih, narodnih manjšinah, trajnostnem razvoju in drugem.

20. februarja 1920 je v Gradcu umrl Josip Savinšek, od leta 1871 Jožef vitez pl. Savinschegg, kranjski pravnik, politik in graščak v Metliki.

Kamra.si, 20. februar 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...20. februarja 1920 je v Gradcu umrl Josip Savinšek, od leta 1871 Jožef vitez pl. Savinschegg, kranjski pravnik, politik in graščak v Metliki. Rodil se je 10. novembra 1831. Bil je sin Andreja Savinška, graščaka v Metliki. Na Dunaju je doktoriral iz prava. Nekaj časa je bil aktiven v vojski in je leta 1870 postal nadporočnik v konjenici Kranjske deželne brambe. Imel je velik vpliv na dogajanje v Beli krajini v drugi polovici 19. stoletja. Leta 1865 je sodeloval pri ustanovitvi Narodne čitalnice v Metliki. Na njegovo pobudo so leta 1869 v Metliki ustanovili prvo požarno obrambo na Slovenskem. Od leta 1867 do 1882 je bil poslanec v kranjskem deželnem zboru v kuriji veleposestnikov. Kot poslanec si je še posebej prizadeval, da bi po ukinitvi vojne krajine Žumberk vrnili Kranjski. Na deželnozborskih volitvah leta 1895 je nastopil kot kandidat Katoliško narodne stranke za poslanca dolenjskih mest v kmečki kuriji, a je premočno izgubil proti liberalcu Ivanu Tavčarju. Leta 1899 je moral zaradi dolgov družinski grad Metlika prodati in se je za stalno preselil na Dunaj. Leta 1871 mu je cesar podelil plemištvo s stopnjo viteza. Postal je vitez pl. Savinschegg. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Jo%C5%BEef_Savin%C5%A1ek Priporočamo tudi: https://belokranjski-muzej.si/post/491647/vsa-cast-in-slava-josipu-savinsku-ustanovitelju-pozarne-brambe-in-zadnjemu-metliskemu-grascaku

Besede brez meja: migrantska literatura

Mestna knjižnica Ljubljana, 19. februar 2021 ― Izhodišče za pogovor bosta knjigi: Alpha: od Abidjana do Gare du Norda in Spredaj je hodil Baboucar. Na pogovoru, ki ga bo vodila Petra Meterc, bodo sodelovale Katja Zakrajšek, Ana Aleksandra Gačić in Aigul Hakimova. Spletni dogodek bo mogoče spremljati na dan dogodka na Facebook profilu Trubarjeve hiše literature in na Zoom povezavi (Meeting ID: 929 6239 5251).

Številne pomladi naših življenj – mag. Marko Ogris

Mestna knjižnica Ljubljana, 19. februar 2021 ― Pomlad je mesec prebujanja narave, živih barv, zvokov, vonjav, svetlobe in novih energij. Kakor vsa živa bitja tudi ljudje močno občutimo to vsakoletno renesanso življenja. Kakor je v življenju narave in kozmosa nenehno prisotna težnja po porajanju novega, tako je tudi v življenju človeka ob kroženju letnih časov prav pomlad tisti čas, ki slehernega posameznika z vso silo spodbudi k njegovi sposobnosti porajanja in spočenjanja. Kako to notranjo spodbudo erosa k porajanju in spočenjanju občutimo letošnjo pomlad po tako nenavadno dolgi zimi? Naša tokratna bralna iztočnica bo med drugimi knjiga Marka Uršiča – Štirje časi: Pomlad. Dogodek bo potekal preko aplikacije Google Meet, prijava na janez.sedej@mklj.si. Povezava https://meet.google.com/udw-tasp-sjr Štirje časi so dani človeku: preteklost, sedanjost, prihodnost – in večnost." (Marko Uršič, Štirje časi - pomlad)

Slovanski bralni klub: Obletnica mature

Mestna knjižnica Ljubljana, 19. februar 2021 ― Na drugem spletnem srečanju Slovanskega bralnega kluba v letu 2021 bomo spregovorili o zbirki kratkih zgodb Obletnica mature pisateljice Lamije Begagić. Rdeča nit kratkih zgodb je neuresničena obletnica mature, na kateri si ljudje pripovedujejo kratke reze iz svojega življenja. Vendar ne gre za klasične zgodbe z obletnic, gre za odlomke iz življenj, kratka potovanja skozi stanovanja, spalnice, postelje, avtomobile nekdanjih sošolcev v povojni Bosni in Hercegovini ali v diaspori. Vojna ni neposredna tema nobene zgodbe, med vrsticami pa razberemo, kako vse je protagoniste zaznamovala. Gostja pogovora, ki ga bo vodila Tatjana Jamnik, bo prevajalka Đurđa Strsoglavec. Prijava Udeležba je brezplačna, potekala bo preko spletne aplikacije google meet. Prijave sprejemamo na tel. št. 01 308 56 00 ali na e-naslovu slovanska@mklj.si. V Slovanskem bralnem klubu izpostavljamo najimenitnejša dela slovanskih avtoric in avtorjev, ki suvereno sooblikujejo pokrajino evropske in svetovne literarne tradicije. O knjigah v sproščenih pogovorih razpravljamo z njihovimi prevajalkami in prevajalci ter ustvarjalkami in ustvarjalci. Bralni klub vodita slavistki Tatjana Jamnik in Jana Šnytová. Program ponedeljek, 25. 1. 2021, ob 18. uriKarel Čapek: Bela bolezen. Prev. Fran Albreht. Ljubljana: SNG Drama, 1937. 59 strani. (drama | češka književnost)ponedeljek, 22. 3. 2021, ob 20. uriLamija Begagić: Obletnica mature. Prev. Đurđa Strsoglavec. Ljubljana: eBesede, 2011. 145 strani. (kratka proza | bosanska književnost)Gostja: prevajalka Đurđa Strsoglavec ponedeljek, 20. 9. 2021, ob 18. uriBoris Akunin: Ahilova smrt. Prev. Lijana Dejak. Ljubljana: Modrijan, 2008. 320 strani. (roman | ruska književnost)Gostja: prevajalka Lijana Dejak ponedeljek, 22. 11. 2021, ob 18. uriOlga Tokarczuk: Jakobove bukve. Prev. Jana Unuk. Vnanje Gorice: KUD Police Dubove, 2017. 936 strani. (roman | poljska književnostGostja: prevajalka Jana Unuk Organizatorji: Slovanska knjižnica, Kulturno-umetniško

Literatura v mestu: pogovor o Ivanu Tavčarju – dr. Miran Hladnik in dr. Blaž Vurnik

Mestna knjižnica Ljubljana, 19. februar 2021 ― V letošnjem letu mineva 170 let, odkar se je v Poljanah nad Škofjo Loko rodil pisatelj, politik in župan mesta Ljubljane (1911– 1921) Ivan Tavčar. O njegovem življenju in delu bomo spregovorili z literarnim zgodovinarjem dr. Miranom Hladnikom z Oddelka za slovenistiko FF UL in kustosom za novejšo zgodovino dr. Blažem Vurnikom iz Mestnega muzeja Ljubljana. Med drugim nas bo zanimala podoba Ljubljane v Tavčarjevem času, njegovo županovanje ter zgodovinski roman Izza kongresa. Literatura v mestu je cikel treh pogovornih večerov z literarno-domoznansko tematiko. Povezovala jih bo Erika Marolt. Pogovor bo mogoče spremljati na FB strani mestne knjižnice Ljubljana: https://www.facebook.com/mestna.ljubljana Ponosni smo bili, da moremo služiti možu, ki ima nevenljive zasluge za našo najboljšo književno umetnost, za kulturni, socialni in gospodarski napredek slovenskega naroda. Odlomek iz poslovilnega pisma uradnikov magistrata, junij 1921

19. februarja 1949 je v Novem mestu umrl Ivan Koštiál, slovenski pedagog in jezikoslovec

Kamra.si, 19. februar 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...19. februarja 1949 je v Novem mestu umrl Ivan Koštiál, slovenski pedagog in jezikoslovec. Rodil se je 27. julija 1877 v Gradcu. Na Dunaju in v Gradcu je študiral slovenščino in klasično filologijo, kjer je leta 1898 diplomiral. Od 1899 je poučeval na srednjih šolah v Novem mestu in Ljubljani, na slovenskem moškem učiteljišču v Kopru (1902-1909) in Gorici (1909-1919), nato pa je do upokojitve učil na gimnaziji v Novem mestu. Marjan Mušič ga v knjigi Novomeška pomlad opisuje kot dobrega profesorja: »Kot vihra je vselej točno ob uri v razred privršal profesor slovenščine in srbohrvaščine Ivan Koštiál. Hrup, ki ga je povzročil s čiščenjem in opihavanjem katedra, se je mešal z razigranostjo učencev. … utrujeni od ustaljenega, nespremenljivo zdolgočasenega podajanja predmetov ex cathedra so si oddahnili in znova osvežili s prihodom profesorja Koštiála, ki je umel svoje prenikavo znanje približati dijakom na neobičajen, iskrivo duhovit način; pri tem pa jim je dopuščal, da so sami aktivno sodelovali pri pouku.«

Potujoča fotografska razstava Med morjem in gorami

Knjižnica Postojna, 18. februar 2021 ― Na ogled smo postavili novo večjo potujočo fotografsko razstavo MED MORJEM IN GORAMI. Razstavo so pripravili v Prirodoslovnem muzeju Reka in je del čezmejnega slovensko-hrvaškega projekta NATURE&WILDLIFE: Doživetja narave in opazovanja divjih živali, ki ga vodi RRA Zeleni kras. Prikazuje lepoto narave, kulturne značilnosti in možnosti za aktivni oddih na čezmejnem območju Dinarskega krasa.

18. februarja 1856 se je na Teharjah rodil Jožef Rebov, p. d. Janez, posestnik, politik in župan

Kamra.si, 18. februar 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...18. februarja 1856 se je na Teharjah rodil Jožef Rebov, p. d. Janez, posestnik, politik in župan. Umrl je leta 1949 v Celju. Jožef Rebov, p. d. Janez, je bil posestnik, teharski župan, politik in član vrste teharskih društev doma iz Čreta. Vrsto let je bil teharski občinski odbornik, zastopnik teharskih narodnjakov in teharski župan v dveh različnih državnih tvorbah. V času Habsburške monarhije je županoval teharski občini med letoma 1895 in 1901, v obdobju Kraljevine Jugoslavije pa med letoma 1921 in 1931. Z nastankom Kraljevine SHS in razvojem slovenskega političnega življenja je bil kandidat in pristaš Slovenske ljudske stranke. Leta 1931 je odstopil z mesta županske funkcije, tudi kot občinski odbornik zaradi starosti. Njegovo prvo župansko obdobje in politično delovanje je zaznamoval oster boj med slovensko in nemškutarsko stranjo, županovanje v času jugoslovanske države pa velik gospodarski in družbeni napredek v teharski občini (občina dobi električno napeljavo, telefon, vodovod, razvoj industrijskih obratov v sosednjih Štorah in Lesne industrije Teharje). Kot občinski odbornik je bil zastopan v različnih občinskih svetih in krajevnih odborih, med drugim je bil krajevni šolski načelnik teharske šole med letoma 1906 in 1911, sodeloval je pri pripravi slavja ob 100. obletnici teharske šole in bil zastopnik teharske občine leta 1928, ki je kupila novo občinsko hišo nekdanjo vilo Maksa Oswatitscha (danes sedež Krajevne skupnosti Teharje). Julija 1926 je bil med soustanovitelji Županske zveze, ki je povezovala župane in občine celjskega okrožja na različnih področjih in skupno zastopanje za večjo avtonomijo. Kot odbornik v Županski zvezi je zastopal sodni okraj Celje. Rebov se je aktivno udejstvoval tudi v teharskem društvenem življenju. Bil je med pobudniki in soustanovitelj Slovenskega političnega društva, kjer je vrsto let opravljal funkcijo načelnika in podpredsednika društva. Leta 1902 je postal predsednik političnega d

Domoznanski večer v Gorški knjižnici

Kamra.si, 18. februar 2021 ― Literarno srečanje in pogovor z avtorji Goriškega literarnega kluba GOVORICA.

18. februarja 1990 je v Podčetrtku umrl duhovnik Friderik Sternad

Kamra.si, 18. februar 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...18. februarja 1990 je v Podčetrtku umrl duhovnik Friderik Sternad. Rodil se je 7. julija 1890 v Benediktu v Slovenskih goricah. Svoje temeljno duhovno poslanstvo je Friderik Sternad združeval z izrednim zanimanjem za naravoslovje, predvsem za geologijo. Preučil je vse vrste kamnin, ki se nahajajo v Obsotelju in na Kozjanskem ter iz njih ustvaril bogato zbirko. Kraju, ki ga je z leti vzljubil kot svoj dom, je želel napredek v razvoju, zato je iskal številne možnosti v njegovih naravnih lepotah in danostih. Z odkrivanjem vrelcev in zdravilnega učinka vode je odločilno vplival na razvoj »atomskih toplic«, ki so bile v pomoč bolnim ljudem ter pomenile gospodarski napredek kraja. Friderik Sternad se je rodil v revni kmečki družini in kot deveti otrok kmalu ostal brez matere. Osnovno šolo je obiskoval z vedoželjnostjo ter se odločil šolanje nadaljevati v bogoslužju. Sveto Novo mašo je daroval 15. avgusta 1914 pri Sv. Treh Kraljih v Slovenskih goricah. Med prvo svetovno vojno je zbolel za sušico in se zaradi bolehanja začasno upokojil. Ko je že popolnoma obležal, ga je skrbno negovanje sester usmiljenk v slovenjegraški bolnišnici vendarle pozdravilo. Ponovno je lahko nastopil delo duhovnika. Nekaj časa je služboval na Ptujskem polju in v Šmartnem ob Paki, leta 1935 pa je pričel svojo duhovniško in življenjsko pot v Podčetrtku. Kot duhovnik je mlade farane učil spoštovanja maternega jezika in ljubezen do njega širil tudi med starejše. Drugo svetovno vojno je preživel na Hrvaški, kamor so ga Nemci že na začetku vojne izgnali skupaj z drugimi slovenskimi duhovniki. Po petih letih izgnanstva se je vrnil v Podčetrtek ter od vojne popolnoma uničeno in izropano župnišče ponovno postavil na noge. Takoj po prihodu v Podčetrtek leta 1935 se je Sternad pričel zanimati za toplo vodo v bližnji Harini Zlaki na Hrvaškem, ki je blagodejno vplivala na ljudi. Leta 1952 je dal vodo na analizo, ki je pokazala, da je topliška voda med najmočnejšimi radi

18. februarja 1903 je v Ljutomeru umrl Ivan Skuhala, teolog, nabožni pisatelj in prevajalec

Kamra.si, 18. februar 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...18. februarja 1903 je v Ljutomeru umrl Ivan Skuhala, teolog, nabožni pisatelj in prevajalec. Rodil se je 15. avgusta 1847 pri Sv. Tomažu pri Ormožu. Ivan Skuhala se je rodil pri Sv. Tomažu pri Ormožu kot sin kmečkih staršev. Osnovno šolo je obiskoval v Radgoni, v Mariboru je zaključil gimnazijo in nato študiral bogoslovje. Bil je kaplan v Žalcu in po smrti Jožefa Rozmana provizor v Slovenskih Konjicah. V letih 1875–1886 je bil profesor moralke na mariborskem bogoslovnem učilišču, od leta 1886 do smrti pa župnik in dekan v Ljutomeru. Za dekana je bil imenovan 15. oktobra 1887.

17. februarja 1970 je v Ljubljani umrl Jakob Špicar, ljudski dramatik, gledališki igralec, režiser in prevajalec

Kamra.si, 17. februar 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...17. februarja 1970 je v Ljubljani umrl Jakob Špicar, ljudski dramatik, gledališki igralec, režiser in prevajalec. Rodil se je 27. oktobra 1884 v vasici Skočidol v Zgornjem Rožu. Rodil se je na avstrijskem Koroškem, v vasici Skočidol v Zgornjem Rožu. V letih šolanja od 1890 do 1902 je obiskoval osnovno šolo v domačem kraju, nadaljeval šolanje na gimnaziji v Beljaku in Celovcu. V celovškem Marijanišču je napisal prvo igrico. Od 1902 do 1905 je služboval v občinskih in sodniških službah na Koroškem. V letu 1905 je ustanovil v Podravljah društvo »Sloga« ter obnovil tradicijo slovenskih ljudskih iger na Koroškem. Napisal je enodejanki Eno uro sodnik in Zmagali smo. Dve leti (1905-1906) je delal v odvetniški pisarni v Ljubljani. V obdobju po letu 1906 in vse do leta 1932 je bil višji uradnik na Jesenicah in kasneje zaposlen v posojilnici v Radovljici. Tu je bil ravnatelj posojilnice od leta 1914. Uspešno je vodil sokolski oder tako na Jesenicah kot v Radovljici. Pisal je predvsem v koroške časopise (Mir) in pozneje v drugo napredno slovensko periodiko. 1909. leta se je poročil s Šuštarčevo Marico, vneto igralko in režiserko, ki mu je stala ob strani tudi pri njegovem dramskem delu. Lotil se je dramatizacije Sketove Miklove Zale (1908) in njena krstna uprizoritev je bila v februarju 1909. leta. Na njegovo pobudo so leta 1910 na Jesenicah ustanovili gledališko društvo, ki mu je predsedoval in bil od leta 1912 njegov častni član. Nastopal je kot režiser in igralec. Napisal je igro Razdor, katere rokopis je zgorel v požaru Narodnega doma v Trstu. Nekatere njegove igre so izšle tudi v knjižni obliki (1922-1942), precej gradiva v rokopisni in slikovni obliki hrani Koroška osrednja knjižnica Ravne, nekaj gradiva je v Gledališkem muzeju v Ljubljani in nekaj v Radovljici. V začetku druge svetovne vojne 1941. leta se je v zadnjem trenutku umaknil pred gestapom z Gorenjske v Ljubljano. V februarju 1942 so ga zaprli Italijani in je bil določen

16. februarja 1905 je v Bruslju umrl Cesare Dell’Acqua, akademski slikar

Kamra.si, 16. februar 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...16. februarja 1905 je v Bruslju umrl Cesare Dell’Acqua, akademski slikar. Rodil se je 22. julija 1821 v Piranu. Slikar Cesare Dell’Acqua, rojen v Piranu, sodi med priznane slikarje 19. stoletja. Uveljavil se je kot slikar zgodovinskih in žanrskih motivov, kot portretist ter kot dekorativni slikar. Njegov opus obsega olja na platnu, akvarele, risbe in knjižne ilustracije. Sodeloval je tudi s hčerko Eve kot scenarist pri njenih operetah in drugih glasbenih delih. Starša Andrea Dell’Acqua iz Kopra in Caterina Lengo iz Trsta sta se poročila 10. januarja leta 1808. Oče je bil sodnik, zaposlen najprej na kazenskem oddelku sodišča v Kopru in od leta 1809 na sodišču v Piranu. Očetova prezaposlitev je botrovala preselitvi družine v Piran, kjer so živeli do očetove smrti leta 1826. Cesare je bil najmlajši izmed petih otrok. V krstno knjigo, ki jo hranijo v kapiteljskem arhivu cerkve sv. Jurija v Piranu, je vpisan pod imenom Cesare Felix Georges Dell’Acqua. Njegova rojstna hiša v Piranu se danes nahaja na Vidalijevi ulici 11 (tedaj Via Delfin). Po očetovi smrti se je mati z otroci preselila najprej v Koper in leta 1833 v Trst. Po šolanju v Kopru in Trstu se je moral Cesare takoj zaposliti, čeprav ga je veselilo likovno ustvarjanje.Zanj se je zavzel beneški kipar Pietro Zandomeneghi (1806-1866), mu svetoval študij slikarstva in si skupaj skupaj s tržaškim zgodovinarjem Pietrom Kandlerjem (1804-1872) prizadeval, da je dobil občinsko štipendijo. Ta mu je omogočila odhod v Benetke, kjer je od leta 1842 do 1847 študiral na Akademiji lepih umetnosti (Academia delle Belle Arti).Septembra leta 1844 je bil med izbranimi slikarji, ki so ovekovečili obisk cesarja Ferdinanda I v Trstu. Avstrijski Lloyd je leta 1845 izdal album s šestnajstimi litografijami o dogodku; avtor devetih je Dell’Acqua.Po študiju je krajši čas potoval po evropskih prestolnicah umetnosti (Dunaj, München, Pariz). Leta 1848 se je preselil v Bruselj, kamor se je že prej preselil

16. (17.?)* februarja 1852 se je v Lučinah rodil Matija Bradaška, (tudi Bradeško), slovenski slikar in freskant

Kamra.si, 16. februar 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...16. (17.?)* februarja 1852 se je v Lučinah rodil Matija Bradaška, (tudi Bradeško), slovenski slikar in freskant. Umrl je 25. decembra 1915 v Kranju. Oče je bil mizar. Star 15 let je šel k podobarju in slikarju Štefanu Šubicu v Poljane. Tam se je pet let učil podobarstva in slikarstva. Eno leto je služil kot pomočnik svojemu prijatelju Janezu Šubicu. Takrat sta poslikala pokopališko kapelo v Št. Rupertu. Nato je šel v Duplje h Gosarju. Leta 1873 se je poročil s Šubičevo sorodnico Apolonijo Ferlan in se kot samostojni mojster naselil v Poljanah. Leta 1874 se je preselil v Kranj in odprl lastno slikarsko delavnico. Vse tri cerkve je okrasil s freskami, prav tako tudi cerkev na Primskovem pri Kranju, v Predosljah, Lučinah, Kranjski Gori, Lešah, na Dobravi pri Kropi, Otočah, Begunjah, v Preddvoru, Zapogah, Šmartnu pod Šmarno goro, Bovcu na Goriškem, vso cerkev v Čadramu, na Brinjevi gori pri Zrečah, v Dolenji vasi pri Vidmu in v Mozirju. Naslikal je veliko oltarnih slik in okrog 30 križevih potov. Avtor gesla: Lucijan Adam, Mestna knjižnica Kranj * Slovenski biografski leksikon navaja datum rojstva 17. februar 1852, https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi147904/

Konferenca Semantic Web in Libraries (SWIB20)

COBISS, 16. februar 2021 ― Od 23. do 27. novembra 2020 je prek spleta potekala dvanajsta mednarodna konferenca SWIB20. Konference se je udeležilo 740 posameznikov iz 57 držav. Glavna tema konference so bili (angl.) linked open data (LOD), kar prevajamo kot povezani odprti podatki. Predavanja so se navezovala predvsem na deljenje in povezovanje podatkov ter na orodja in programsko opremo, … Preberi več "Konferenca Semantic Web in Libraries (SWIB20)"

Vabljeni v mesec knjižnoljubcev

Knjižnica Postojna, 16. februar 2021 ― Tudi naša knjižnica se pridružuje tej akciji in naslednjemu povabilu. V Sekciji za splošne knjižnice pri ZBDS od Valentinovega, tj. 14. februarja, vse do Gregorjevega, 12. marca, nadaljujemo z lani začeto akcijo Knjižnoljubci oziroma z Mesecem knjižnoljubcev.

Novice

knjižnice