Vprašanje Bruna: med tem, kar je in tem, kar je

Vprašanje Bruna: med tem, kar je in tem, kar je

Konteksti (Tomaž Bešter), 30. junij ― vir slike: goga.si V eni zadnjih edicij založbe Goga nas poletje čaka odprtih rok z branjem odlične knjige o iskanju doma in poigravanjem z močjo pisca, ki zmore hudo dobro pluti med fikcijo in otipljivo zaznano stvarnostjo in tako megli zgodovino, prežeto z žalostjo s pikrim, a dobro odmerjenim humorjem. Takšno pot, od človeka in njegove tvorne vloge do zgodovine ter od te k suvanju tega istega človeka nazaj, je v izjemnem branju prinesla Irena Duša Draž, ki je prevedla zbirko kratke proze Aleksandarja Hemona, zbrano pod naslovom Vprašanje Bruna. Hemonov prvenec, ki je požel veliko pozitivnih odzivov, povsem upravičeno. Pisanje učinkuje sveže, zelo berljivo, humorno in iznajdljivo, obenem pa nikakor na prvo žogo in brez družbenih premislekov, ki se preko osebne integritete in družine povezujejo v diskurz o zgodovini, geopolitiki in metafikcijskega obvladovanja brisanja meja med fikcijo in stvarnostjo. Med teksti najdemo tudi fotografije, naslovnico pa krasi detajl slike Steva Johnsona, ki so mu oblikovalci knjige dodali zvezdnati konstelaciji, ki napotujeta na tematsko centraliziranje pisanja v sredino med ZDA in Evropo, sam detajl pa še zasukali za devetdeset stopinj, kar razumem tudi kot igranje z artefaktom, ki je že v osnovi ekspresija stvarnosti. V vsem tem se zdi, nalašč ali ne, niti ni pomembno, veliko Aleksandra Hemona. Vprašanje Bruna je zbirka osmih kratkih zgodb različnih dolžin, tehnik in bralnega tempa. V prvi zgodbi z naslovom Otoki, opisuje svojo izkušnjo potovanja in bivanja na Mljetu. Tam seveda izstopa stric Julij, ki pripoveduje zgodbe o preteklosti Mljeta in takole mimogrede navrže kruto zgodbo o strupenjačah, ki so se jih prebivalci Mljeta skušali znebiti z mungi, a si s tem nakopali še večje zlo. Zdi se tipična Hemonova zgodba o nesmiselnosti revolucije v smislu družbene spremembe. Nekateri kraji so usojeni, da imajo težave, ki jih tako rekoč determinirajo vnaprej. Hemon je tu v vlogi devetletnega fanta, ki posluša strica in s
Zama

Zama

MMC Gledamo, 28. junij ― V izteku 20. stoletja je neodvisna, avtorska in nacionalna filmska produkcija doživljala enega najsilovitejših ustvarjalnih preporodov in valovi novega oziroma mladega filma so sledili drug drugemu.
Anna

Anna

MMC Gledamo, 22. junij ― Francoski režiser Luc Besson je najuspešnejša leta svoje kariere doživljal v osemdesetih in devetdesetih letih, ko je posnel uspešnice, kot so Velika modrina, Leon in Peti element, po prelomu stoletja pa se bolj ali manj oklepa stare slave.
Peter Krečič: Plečnik – živeti za popolnost / Erika Vouk: Balade

Peter Krečič: Plečnik – živeti za popolnost / Erika Vouk: Balade

ARS S knjižnega trga, 21. junij ― Mare Cestnik: Matura / Iztok Simoniti: Vode svobode V oddaji S knjižnega trga bomo najprej ocenili biografijo Petra Krečiča Plečnik – živeti za popolnost, nato pa se bomo posvetili še pesniški zbirki Erike Vouk Balade, romanu Mareta Cestnika Matura in zbirki esejev Iztoka Simonitija Vode svobode. Recenzije so napisali Janko Rožič, Stanislava Chrobáková Repar, Matej Bogataj in Iztok Ilich.
še novic