Prah

Kriterij.si, 27. september ― Prah forum Čustveni materializem Urednik Fri, 09/27/2019 - 08:54 O prahuUvodni nagovor ob otvoritvi razstave Nabiralci prahu Tanje Radež Ko mi je Tanja povedala, da pripravlja razstavo o prahu, sem se sam pri sebi najprej blagohotno nasmehnil, češ, kakšna bizarna ideja, ko me je pa nato prosila, če bi hotel tudi jaz kaj malega povedati o tem, sem se začel spraševati, kaj o prahu sploh vem. In moja optika se je takoj spremenila. Prah je vsepovsod, spremlja nas od malih nog, a vendar »prah« ni niti najmanj običajna beseda. Večina nas jo ima – zavedno ali nezavedno, celo po večkrat na dan – v ustih ali vsaj v glavi, in to v povsem navzkrižnih si pomenih. Zares, prah si in v prah se povrneš! Ta stavek s prvih strani Geneze smo že kot prvošolčki slišali v cerkvi. Njegovih strah vzbujajočih besed seveda nismo razumeli, še sanjalo se nam ni, kako in kam naj bi se vračali, samo pogledovali smo eden drugega, ali se pozna še kaj prahu, če smo koga med potjo (kakor slučajno) spotaknili. Med polji in na kmetih, kjer smo na severnem robu Ljubljane živeli v tistih letih, je bilo čez glavo prahu vseh vrst: s konjskimi figami premešanega cestnega, hlevskega, senenega, lesnega, kurjega (ki je bil za grede zelo redilen), cvetličnega in še in še … Najnevarnejši pa je bil prah, ki se je tako prijel hlač, da ga je šele očetu uspelo iztepsti, žal večkrat hkrati z menoj v njih. Tako se je v zavesti otrok naše družine, pa tudi sosedovih, že od ranih dni na pojmu prah nabiralo čedalje več prahu, beri: slabih izkušenj z njim, v moji glavi pa še posebej od takrat, ko sem moral prvič skidati domači, manj kot poldrugi meter visok kurnik za petelina in sedem kokoši. Kajti prah s peruti, skupaj z delci, nabranimi iz ostalih kurjih odprtin, se je pod njihovimi kremplji spremenili v pol metra debel, trden, zelo sočen, a neskončno smrdeč pravi gvano – ptičji gnoj, ki mi je vsaki dve leti po ves teden grenil življenje. Ko sem še malo zrasel, sem spoznal tudi domači knjižni pr
Sibel (2018)

Sibel (2018)

Filmski kotiček, 25. september ― Damla Sönmez in Sibel (2018), Foto:Imdb Slovenski naslov: Sibel Država: Turčija, Francija, Nemčija Jezik: turščina Leto: 2018 Žanri: drama Dolžina: 95',  Imdb  Režija: Guillaume Giovanetti, Çagla Zencirci Scenarij: Guillaume Giovanetti, Çagla Zencirci, Ramata Sy Igrajo: Damla Sönmez, Emin Gürsoy, Erkan Kolçak Köstendil, Elit Iscan, Meral Çetinkaya Nekje v črnomorskem zaledju, sredi idilične gorate pokrajine stoji vasica, v kateri je odrasla 25-letna Sibel. Njen značaj so v marsičem oblikovala pravila patriarhalnega okolja, ki narekujejo tradicionalno vlogo ženske v družini in skupnosti. Dodatna utež, ki jo Sibel od otroštva nosi na svojih plečih je dejstvo, da nima dara govora. Z mlajšo sestro in očetom, županom vasi in lastnikom edine trgovine v vasici se sporazumeva na poseben način – s posebno tehniko žvižganja, starodavno obliko komunikacije, ki je v teh krajih še vedno poznajo nekateri starejši člani skupnosti. Njen hendikep je zadosten razlog, da je skupnost postavi na margino, v vlogo avtsajderke, ki najraje pohajkuje po okoliških gozdovih. Oče jo je od najstniških let učil uporabljati orožje in Sibel je z leti postala izkušena lovka, ki po okoliških hribih vneto poskuša izslediti in ustreliti velikanskega volka. Zver, ki je morda le del lokalne folklore s katero odraščajo vaški otroci. Toda v njenih očeh je to trofeja, ki bi gotovo popravila njen status med vraževernimi sovaščani. Med eno izmed teh misij Sibel odkrije mlajšega moškega, dezerterja, ki se s skrivanjem v gozdu poskuša izogniti obveznemu služenju vojaškega roka. Grda rana na ubežnikovi nogi je rezultat njunega nerodnega snidenja, po katerem Sibel zaradi občutka krivde začne pomagati poškodovancu. Ranjenega mladeniča njegova nepričakovana zaveznica vedno bolj privlači in Sibel se naenkrat znajde v vlogi, ki je ni vajena. Drugi celovečerec francosko-turškega tandema Guillaume Giovanetti-Çagla Zencirci je eden tistih filmov, ki gledalcu nudi edinstven vpogled v zgodbe obi

Čustveni materializem – pojem, ki ga spoštuje tudi Marie Kondo

Kriterij.si, 24. september ― Čustveni materializem – pojem, ki ga spoštuje tudi Marie Kondo forum Čustveni materializem Urednik Tue, 09/24/2019 - 12:40 Čustveni materializem – pojem, ki ga spoštuje tudi Marie Kondo Does this spark joy? nas vpraša no-hoarding-clean-energies-good-vibes-no-stress-mindful-decluttering guru in Netflix senzacija Marie Kondo za vsak predmet na poti declutteringa naše garderobne omare, stanovanja ali pa kar življenja. Vpraša nas z nasmehom na obrazu in popolnim mirom, kakršnega naj bi ponotranjeno vnesli v svoje življenje po tem, ko odvržemo predmete, ki v nas ne prižigajo radosti. Njena metoda ni priljubljena zgolj zaradi učinkovitega declutteringa, pospravljanja, »osvobajanja« doma nepotrebne navlake, temveč s seboj nosi pridih duhovne prenove pospravljajočega posameznika, ki odvrže nepotrebno materialno in s tem čustveno navlako. Navdihujoče. Pravzaprav sodobna decluttering senzacija pospravljalcem po svetu ponuja možnost nove identitete, do katere se lahko dokopljejo prek pojma čustvenega materializma, kakršen je bil vzpostavljen na poletnem forumu projekta trans-making konec avgusta v Ljubljani. Gre za pojem, ki ga težko pripišemo kateri od humanističnih ved, hkrati pa ga vsi ponotranjeno razumemo brez posebnih razlag. V osnovi bi lahko rekli, da gre za čustva, ki jih v nas vzbujajo neki predmeti in posledična čustvena navezanost na te predmete. Pojem se močno naslanja na pojem identitete, ki se vzpostavlja tudi kot odnos do različnih predmetov. Torej gre za del identitete, ki izhaja iz posameznikovega odnosa, čustvenega odziva na specifične predmete, in iz spominov, ki jih vzbujajo ti predmeti. Naši čustveni odzivi (ali njihova odsotnost) ob določenih predmetih govorijo o naših izkušnjah, o tem, kateremu sloju pripadamo, kateremu času, generaciji, kakšna je naša nacionalnost … Že ob spominu na neki predmet so nanj pripeti drugi spomini; spomini izkušenj, povezanih s tem predmetom, spomini nekega časa in prostora, spomini na nas same. Naštej mi pet svoji
Sebastijan Pregelj: V Elvisovi sobi

Sebastijan Pregelj: V Elvisovi sobi

ARS S knjižnega trga, 23. september ― Golob Grabner: Gnijoče rože; Slimani: Uspavanka; Pibernik-Simčič: Odhojene stopinje V oddaji S knjižnega trga bomo najprej ocenili roman Sebastijan Preglja V Elvisovi sobi, nato pa se bomo posvetili še pesniški zbirki Sare Nuše Golob Grabner Gnijoče rože, romanu Leïle Slimani Uspavanka ter knjigi Franceta Pibernika in Zorka Simčiča Dohojene stopinje. Recenzije so napisali Veronika Šoster, Andrej Lutman, Ana Rozman in Martina Potisk.
Gabriela Babnik: Tri smrti / Mili Hrobath: Barvitost časa

Gabriela Babnik: Tri smrti / Mili Hrobath: Barvitost časa

ARS S knjižnega trga, 23. september ― Dušan Jelinčič Tržaške prikazni / Anja Mlakar: Skrivnostni tujec in demonski sovražnik V oddaji S knjižnega trga se bomo poglobili v roman Gabriele Babnik Tri smrti, pesniško zbirko Mili Hrobath Barvitost časa, kratkoprozno zbirko Dušana Jelinčiča Tržaške prikazni in monografijo Anje Mlakar Skrivnostni tujec in demonski sovražnik. Recenzije so napisali Tonja Jelen, Lev Detela, Robi Šabec in Iztok Ilich.
še novic