353. člen kazenskega zakonika: tisoč devetsto petdeset dni in nato vsi tisti, ki sledijo

353. člen kazenskega zakonika: tisoč devetsto petdeset dni in nato vsi tisti, ki sledijo

Konteksti (Tomaž Bešter), 9. avgust ― vir slike: emka.si Nekje prav naslednje leto bo minilo okroglih 30 let, odkar je fenomenalni Nick Cave z vrsticami Come sail your ships around me/ And burn your bridges down/ We make a little history baby/ Every time you come around pel v nesmrtni The Ship Song. Ne glede na to, da poje o ljubezni, me je branje, ki sem a pred časom držal v rokah, spomnilo prav nanjo. Sedaj odzvanja, še posebej sedaj, ko te vrstice pišem ob zvokih plovil, ki si utirajo pot prek morskih valov. V prihodnost, novo sedanjost, novi trenutek. Ker to je tudi pesem o trenutku. Trenutku odločitve, ki pod preprogo večnosti pomede preteklost in ji nadane poteze za nadaljnje možnosti. Te se zdijo pravilne, kljub temu, da marsikaj pravi temu nasprotno. In tako je tudi s tem branjem. V 109. izdaji Modernih klasikov, ki jim vedno znova ponudim priložnost za spoznavanje novih literarnih moči, se na nek način dogaja prav to. Minimalističen roman, primeren tudi za uprizoritev pred gledališkim občinstvom, ki se dogaja v dialogu med obtoženim in sodnikom, razkriva zločin in obrazložitev, ne kesanja, premislek, tudi zgodbo o tem, kaj je do tega pripeljalo in sodnikovo končno razsodbo. Tako je toliko bolj to tudi refleksija med zakoni in moralo, nemara še bolj pravilno, da rečemo pravičnostjo. Gre za 353. člen kazenskega zakonika, kratki roman, ki ga je napisal Tanguy Viel in v slovenščino preložil Aleš Berger; izdali so ga, tako kot vse Moderne klasike doslej, pri Cankarjevi založbi. Ta knjiga je druga v tem mojem mini ciklu branj, ki se tako ali drugače pomembno dotikajo tudi sodišč.Roman se pričenja v slogu, ki nam je znan že od Uspavanke, ali prejšnjega Živega peska. To pomeni, da je v čisto mirnem in poetičnem slogu, ki se nemalokrat prikrade v izpoved Martiala Kermeurja pred sodnikom, naš protagonist že v začetku zapisal, kako sta se nekega dne z Antoinom Lazanecom usedla v čoln in odpeljala na ribolov. Na odprto morje, kjer so le še galebi. In tam je Lazanec, po uspešnem ulovu jastoga pos
Sebičnost (odlomek II)

Sebičnost (odlomek II)

Airbeletrina, 9. avgust ― Morda, morda, kako slaba tolažba, je sklenila. Tok resničnostnih prizorov je samo eden in tisto nedeljo, ko je Sergej zbolel in je bila sama na vrhuncu svoje eksistencialne razdraženosti, je k njenemu prazniku prisedel na videz najnežnejši par v poznih srednjih letih, kar jih je v tistem času živelo v Ljubljani. Sofiji so lasje že skoraj v celoti osiveli, nosila pa jih je v dostojanstveni, a lahno speti figi. Njen bledo rožnat svilen šal in peščeno rjava bluza nista pričala le o premoženju in dobrem okusu, temveč sta v harmoniji z redko pokončno, a obenem gibko držo namigovala tudi na eteričen značaj. Bila je natanko tisti tip ženske, kakršna si je Ana od nekdaj želela postati; ženska, ki s svojo trdno milino vzbuja strahospoštovanje, ženska, ob kateri zaradi njene prepričanosti
Kritika knjige Non-Oui: Ajme, Nedica!

Kritika knjige Non-Oui: Ajme, Nedica!

Dnevnik, 9. avgust ― Pesnica, pisateljica in prevajalka Lidija Dimkovska (1971) je ob šestih pesniških zbirkah tudi avtorica treh romanov. Po Skriti kameri (2004) in Rezervnem življenju (2012), za katerega je med drugim prejela nagrado Evropske unije za književnost,...

Kafkovi rokopisi končno zbrani

Dnevnik, 8. avgust ― Zbirka rokopisov pisatelja Franza Kafke, ki jih je leta 1924 zaupal prijatelju Maxu Brodu z navodilom, naj jih po njegovi smrti zažge, je po enajstih letih sodnih bitk končno zbrana v Izraelski narodni knjižnici. Brod prijateljeve prošnje ni...
v prizadevanju da bi spet imela srečo

v prizadevanju da bi spet imela srečo

Airbeletrina, 8. avgust ― v prizadevanju da bi spet imela srečo je začela krasti sonce ji je bílo v hrbet dlačice, breskvino telo tega se je bala pa tudi nemogočega seksa v prizadevanju da bi spet imela srečo je stopila v belo prodajalno sladkarij (tu je nekdo nekaj vlil) njeno srce je bilo pes pred vrati pesmi

Izbrisani palestinski domovi

Vrabec Anarhist, 7. avgust ― Sionisti niso preganjali le ljudi, ampak so brisali tudi palestinske hiše, arhitekturo, kulturo. Potekal je proces uničevanja arabskih sosesk in ustanavljanja judovskih na istih mestih. The post Izbrisani palestinski domovi appeared first on Vrabec Anarhist.
še novic