Vlado Kreslin: Zakartana ura

Vlado Kreslin: Zakartana ura

ARS Izšlo je, 14. januar ― V zbirkah je Kreslin objavil vrsto pesmi, ki so zaradi njegove uglasbitve in interpretacije dobesedno ponarodele. To velja tudi za zbirko Zakartana ura. Glasbenik, pevec in pesnik Vlado Kreslin je že leta 1990 objavil pesniško zbirko Namesto koga roža cveti, pozneje je objavil še več zbirk in tako pred časom tudi zbirko z naslovom Zakartana ura. V zbirkah je Kreslin objavil vrsto pesmi, ki so zaradi njegove uglasbitve in interpretacije dobesedno ponarodele. To velja tudi za zbirko Zakartana ura: v njej so med drugim pesmi z zgoščenk Če bi midva se kdaj srečala, Čarobnice, Drevored in Murske balade in romance, pa tudi neuglasbene pesmi, tako pesem Strune sem zamenjal zate, posvečena Alešu Debeljaku. Več o zbirki, svoji poeziji in njenem razmerju z glasbo je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo septembra lani. Pozneje je Kreslin predstavil še dokumentarec Poj mi pesem Mirana Zupaniča, nastopil tri večere zapored v razprodani Gallusovi dvorani v Cankarjevem domu in tako ponovno dokazal, da je v odlični ustvarjalni formi. Razlog več za ponovno predvajanje pogovora. Nikar ne zamudite.
Irena Avsenik Nabergoj: Podoba Judov v evropski literaturi, gledališču, glasbi in filmu

Irena Avsenik Nabergoj: Podoba Judov v evropski literaturi, gledališču, glasbi in filmu

ARS Izšlo je, 7. januar ― Literarna zgodovinarka in religiologinja ddr. Irena Avsenik Nabergoj je že leta 2016 objavila znanstveno monografijo Zgodovina protijudovstva in antisemitizma v Evropi Literarna zgodovinarka in religiologinja ddr. Irena Avsenik Nabergoj je leta 2016 objavila znanstveno monografijo Zgodovina protijudovstva in antisemitizma v Evropi, pred časom pa še drugo  znanstveno monografijo (od predvidenih treh) o  judovski tematiki. Njen naslov je Podoba Judov v evropski literaturi, gledališču, glasbi in filmu, več o njej pa bo avtorica povedala v oddaji Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Nataša Rogelja: Trinajsti mesec

Nataša Rogelja: Trinajsti mesec

ARS Izšlo je, 31. december 2018 ― Nataša Rogelja, doktorica antropologije, je z možem in majhnimi otroki sedem let preživela na katamaranu, s katerim so pluli po Sredozemskem morju Nataša Rogelja, doktorica antropologije, je z možem in majhnimi otroki sedem let preživela na katamaranu, s katerim so pluli po Sredozemskem morju. V tem času je srečala številne ljudi, ki so se iz različnih razlogov odločili povsem spremeniti svoje življenje – in se namesto za življenje na kopnem odločili za življenje na morju. Nekaj izmed teh morskih nomadov, kot jih poimenuje avtorica, je dobilo literarizirani portret v knjigi Trinajsti mesec. Dr. Nataša Rogelja bo v oddaji govorila o njih, o svoji poti, pa tudi o širših razlogih, ki so gnali oziroma ženejo ljudi drugam.
Vladimir P. Štefanec: Najlepša neznanka svetloba

Vladimir P. Štefanec: Najlepša neznanka svetloba

ARS Izšlo je, 27. december 2018 ― Najlepša neznanka večno umira, zapiše o svetlobi junak romana Najlepša neznanka svetloba, v katerem njegov avtor Vladimir P. Štefanec najde izgubljeno svetlobo in preteklost Pisatelj in likovni kritik Vladimir P. Štefanec se je podpisal pod kar nekaj odločnih romanov (Viktor Jelen, sanjač, Republika jutranje rose, Odličen dan za atentat), svojo pripovedno odličnost pa je potrdil tudi z najnovejšim romanom Najlepša neznanka svetloba. V njem rekonstruira človeške usode s pomočjo fotografij in tako se pred nami odvije pripovedni film o izgubljenem in še kako živem času. Več o romanu bo Štefanec povedal v oddaji Izšlo je v živo, prebral pa bo tudi kratek odlomek iz romana.
Rudolf Maister: sto let severne meje

Rudolf Maister: sto let severne meje

ARS Izšlo je, 10. december 2018 ― V zbirki Album pri Mladinski knjigi je izšla monografija s povednim naslovom Rudolf Maister : sto let severne meje ter s podnaslovom Življenje in delo Rudolfa Maistra Vojanova 1874–1934 V zbirki Album pri Mladinski knjigi je izšla monografija s povednim naslovom Rudolf Maister : sto let severne meje ter s podnaslovom Življenje in delo Rudolfa Maistra Vojanova 1874–1934. Monografija vsebuje bogato slikovno gradivo (izbral in opisal ga je Primož Premzl) ter vrsto avtorskih besedil o generalu in pesniku Maistru ter kar nekaj pričevanj. Tako kot avtorji prispevkov sodelujejo Andrej Misson, Igor Grdina, Alenka Puhar, Milček Komelj, Vlasta Stavbar, Alenka Juvan, Peter Krečič in Milan Lovrenčič. Izbor ponatisov spominskih člankov je opravil Aleš Berger. Več o monografiji, predvsem pa o Maistru bo v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo povedal soavtor monografije Mihael Glavan. Nikar ne zamudite.
Marzanna Bogumiła Kielar: Vaje iz neobstoja

Marzanna Bogumiła Kielar: Vaje iz neobstoja

ARS Izšlo je, 3. december 2018 ― »Poezija mora biti rezilo, ki odpira v nas, kar je banalnega, da nam približa kakšno resnico« »Poezija mora biti rezilo, ki odpira v nas, kar je banalnega, da nam približa kakšno resnico.« Tako definira poezijo Marzanne B. Kielar, vrhunska sodobna poljska pesnica. Številni strokovni bralci se strinjajo, da njena poezija z izjemno čistostjo tona sili prej k molku kot komentiranju. Obsežen izbor njenih pesmi smo končno dobili v slovenskem prevodu. Podpisala ga je Jana Unuk, ki bo knjigo tudi predstavila.
Izšlo je: Andrej Blatnik: Izdati in obstati.

Izšlo je: Andrej Blatnik: Izdati in obstati.

ARS Izšlo je, 15. november 2018 ― V neposrednem prenosu na Radiu Slovenija, Tretjem programu – programu Ars z odra DSP Andrej Blatnik, pisatelj, prevajalec, urednik in predavatelj založništva na ljubljanski Filozofski fakulteti, v svoji najnovejši knjigi Izdati in obstati nazorno oriše spremembe na knjižnem trgu, spremembe, ki jih je spodbudil tehnološki razvoj, ob tem se opre tako na raziskave slovenskega in svetovnega trga ter tudi na osebne izkušnje. Več o knjigi, objavljeni v zbirki Novi pristopi pri Literarno-umetniškem društvu Literatura, in še čem, bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo na Pisateljskem odru Slovenskega knjižnega sejma. Nikar ne zamudite. Foto: Ivan Merljak
Monika Deželak Trojar: Janez Ludvik Schönleben (1618–1681)

Monika Deželak Trojar: Janez Ludvik Schönleben (1618–1681)

ARS Izšlo je, 12. november 2018 ― Avtorica znanstvene monografije o pridigarju, teologu, filozofu, dramatiku in polihistorju, predhodniku Janeza Vajkarda Valvazorja Ob 400. obletnici rojstva Janeza Ludvika Schönlebna (1618–1681) je gostja oddaje Izšlo je dr. Monika Deželak Trojar, avtorica znanstvene monografije o pridigarju, teologu, filozofu, dramatiku in polihistorju, Valvazorjevemu predhodniku. V znanstveni monografiji, katere osnova je njena doktorska disertacija in ki je izšla v zbirki Apes academicae pri Založbi ZRC, je izčrpno osvetlila Schönlebnovo življenjsko pot in delo ter tudi kulturni kontekst, v katerem je deloval in pisal. Z dr. Moniko Deželak Trojar se je pogovarjal Marko Golja. Nikar ne zamudite.
Blaž Torkar in Miha Kuhar: Zadnja bitka na Soči 1917

Blaž Torkar in Miha Kuhar: Zadnja bitka na Soči 1917

ARS Izšlo je, 5. november 2018 ― Kakšne so bile priprave na ofenzivo, kako se je začela, kakšne so bile razlike med doktrinarnimi pristopi italijanske in nemške vojske 11. novembra se je z nemškim podpisom premirja končala prva svetovna vojna, ki so jo občutili tudi naši predniki. Vojska Kraljevine Italije je v enajstih poskusih, enajstih ofenzivah, poskušala prebiti avstro-ogrske položaje na soški fronti. Dvanajsta ofenziva (italijansko zgodovinopisje jo zgovorno imenuje Katastrofa pri Kobaridu) pa je edina, ki sta jo organizirali Avstro-Ogrska in Nemčija. V znanstveni monografiji Zadnja bitka na Soči 1917. sta jo analizirala zgodovinar dr. Blaž Torkar in podpolkovnik Slovenske vojske Miha Kuhar. Marko Golja ju je povabil v oddajo Izšlo je. Miha Kuhar se je zaradi službene odsotnosti opravičil, dr. Blaž Torkar pa je med drugim pojasnil, kakšne so bile priprave na ofenzivo, kako se je začela, kakšne so bile razlike med doktrinarnimi pristopi italijanske in nemške vojske in kakšno vlogo je v njej imel Erwin Rommel … Nikar ne zamudite.
Miha Mazzini: Pohlep

Miha Mazzini: Pohlep

ARS Izšlo je, 29. oktober 2018 ― Kdo upravlja z našimi življenji in telesi, kdo ali kaj določa naše odločitve? V svoji novi knjigi kratkih zgodb Miha Mazzini tematizira, kot pove že njen naslov, človeški pohlep, ob tem pa izrazito tudi vprašanje, kdo upravlja z našimi življenji in telesi, kdo ali kaj določa naše odločitve. O strasteh, ki nas obvladujejo in o protagonistih knjige bo razmišljal tudi v tokratni oddaji, nekaj pa povedal še o tem, zakaj je za človeka pomembno, da se prepozna kot del neke skupnosti in ne kot zgolj posameznik.
Mirt Komel: Medsočje

Mirt Komel: Medsočje

ARS Izšlo je, 24. oktober 2018 ― Samo vprašanje časa je bilo, kdaj bo filozof in kulturolog Mirt Komel, ljubitelj nadaljevanke Twin Peaks, napisal detektivko o umoru krajevne lepotice Filozof in kulturolog Mirt Komel je leta 2016 objavil kratki psihološki roman Pianistov dotik in se z njim uvrstil med pet nominirancev za kresnika. Samo vprašanje časa pa je bilo, kdaj bo Komel, ljubitelj nadaljevanke Twin Peaks ter avtor monografije Twin Peaks in postmodernizem: kava, pita, sova, škrat, napisal detektivko o umoru krajevne lepotice. Z romanom Medsočje jo je napisal, v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo pa jo bo predstavil, prebral pa bo tudi odlomek iz romana.  Nikar ne zamudite.
Eva Markun: Menažerija

Eva Markun: Menažerija

ARS Izšlo je, 15. oktober 2018 ― Pisateljica Eva Markun (1990) je že s pripovedno prvenko Menažerija napisala odlično zbirko Pisateljica Eva Markun (1990) je že s pripovedno prvenko Menažerija napisala odlično zbirko. Prizorišča njenih zgodb so različna, od domačega podeželja do kamboške divjine, toda naj bo svet njenih zgodb še tako različen, se njene junakinje nemalokrat srečajo z naravo, ki je ne le druga, ampak tudi drugačna, kot jo vidimo v množičnih podobah. Narava je lahko fantastična, lahko grozljiva, toda ključno je, da pisateljica z osupljivo lahkoto in prepričljivostjo briše meje stvarnega in jih raztaplja v fantastično, nedoumljivo, nerazumljivo. In konci zgodb Eve Markun se ne zlomijo v neko razumarsko pojasnilo, ampak ostajajo skrivnostni, tudi srhljivi, kot na primer v antološki zgodbi Brez milosti. Več o omenjeni zgodbi, zbirki in še čem bo Eva Markun povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi odlomek, dva iz zbirke Menažerija. Nikar ne zamudite.
Denis Poniž: Sedem esejev za sedemdeset let

Denis Poniž: Sedem esejev za sedemdeset let

ARS Izšlo je, 8. oktober 2018 ― Denis Poniž je obogatil slovensko kulturo kot literarni zgodovinar in teoretik, kot pesnik, esejist, dramatik, avtor radijskih iger in urednik Denis Poniž je obogatil slovensko kulturo kot literarni zgodovinar in teoretik, kot pesnik, esejist, dramatik, avtor radijskih iger in urednik. V zbirki Literarni leksikon je tako objavil zvezke Konkretna poezija (1984), Esej (1989) in Tragedija (1994), na začetku svoje znanstvene poti pa strokovno monografijo Slovenski jezik – literatura – računalniki (1974) in pozneje (med drugim) še eseje v zbirki Pot, strokovno monografijo Numerične estetike in slovenska literarna znanost itd. Uredil je (za zbirko Kondor) Antologijo konkretne in vizualne poezije in izbrano delo Karla Destovnika Kajuha z naslovom Markacije (1982). Pesniški prvenki Dionizove pesmi (1976) je sledilo še več pesniških, esejističnih in dramskih besedil, skratka, Poniž je izjemno plodovit avtor. Ob avtorjevi sedemdesetletnici je Celjska Mohorjeva založba izdala njegovo zbirko Sedem esejev za sedemdeset let. V njej je avtor izpisal svojo osebno izkušnjo, linearno pripoved po desetletjih pa je obogatil z vrsto zastranitev. Bralec bo tako iz knjige lahko razbral marsikaj o preteklih desetletjih, predvsem pa o Poniževi osebnosti in delu ter ljudeh, s katerimi je sodeloval ali pa se razšel. Jubilant bo zbirko predstavil v pogovoru z Markom Goljo.
Kristina Kočan: ŠIVJE

Kristina Kočan: ŠIVJE

ARS Izšlo je, 1. oktober 2018 ― Tretjo knjigo poezije Kristine Kočan, ŠIVJE, pišejo zamolki, tišine in praznine Tretjo knjigo poezije Kristine Kočan, ŠIVJE, pišejo zamolki, tišine in praznine; zdi se tudi, da pesnica ves čas ubeseduje tisto, kar v samih pesmih pravzaprav ni neposredno navzoče. V tako razprtih prostorih – v besedilih je odsotna tudi interpunkcija – se razprejo številne priložnosti za besede, raznovrstna povezovanja in večplastne pomene, Kristina Kočan pa jih spretno izkorišča.
Darja Zaviršek: Skrb kot nasilje

Darja Zaviršek: Skrb kot nasilje

ARS Izšlo je, 25. september 2018 ― Sociologinja dr. Darja Zaviršek je pred kratkim v Oranžni zbirki pri založbi *cf izdala zbirko šestih socioloških razprav z naslovom Skrb kot nasilje Sociologinja dr. Darja Zaviršek je pred kratkim v Oranžni zbirki pri založbi *cf izdala zbirko šestih socioloških razprav z naslovom Skrb kot nasilje. V njih je analizirala zelo aktualne in boleče teme, med drugim položaj hendikepiranih v slovenski družbi, odnos do beguncev, razmah neopatriarhata in spolne zlorabe v Cerkvi. Več o analizah bolečih tem bo avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
še novic