Jedrt Lapuh Maležič o romanu Vija vaja ven

Jedrt Lapuh Maležič o romanu Vija vaja ven

ARS Izšlo je, 22. februar ― Roman o duhovnem iskanju in njegovih stranpoteh Pisateljica in prevajalka Jedrt Lapuh Maležič je v svojem tretjem pripovednem delu oziroma v svojem drugem romanu z naslovom Vija vaja ven upodobila junakinjo oziroma antijunakinjo, ki išče duhovno spoznanje, vendar se na duhovnem potovanju srečuje z vrsto ovir, najvišja med njimi je njen jaz. Več o berljivem romanu, ki je izšel v knjižni zbirki Piramida pri založbi Litera, je avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa je tudi odlomka iz romana. Nikar ne zamudite.
Valerija Skrinjar Tvrz: Kjer oljke cveto

Valerija Skrinjar Tvrz: Kjer oljke cveto

ARS Izšlo je, 18. februar ― Skoraj štirideset let je preživela v Sarajevu, vendar se je zaradi vojne v Bosni in Hercegovini leta 1992 preselila v Ljubljano Pisateljica Valerija Skrinjar Tvrz se je rodila 8. novembra 1928 v Zagorju. Med drugo svetovno vojno je bila partizanska učiteljica in šifrantka v operativnem štabu; po končani vojni je bila leta in desetletja novinarka. Skoraj štirideset let je preživela v Sarajevu, vendar se je zaradi vojne v Bosni in Hercegovini leta 1992 preselila v Ljubljano. Napisala je vrsto knjig za bralce vseh generacij, pred kratkim pa je pri koprski založbi Libris izšel njen najnovejši roman Kjer oljke cveto. V njem je opisala zgodovinske dogodke, ki jih je od blizu spremljala kot novinarka Tanjuga v coni B Svobodnega tržaškega ozemlja po drugi svetovni vojni, predvsem agrarno reformo. Vendar se kot pisateljica ni zadovoljila zgolj z reportažnim opisom dogodkov, ampak je naslikala njihovo širšo podobo in zgodovinski kontekst. Pred očmi bralk in bralcev tako zaživijo tudi usode Istranov v letih druge svetovne vojne. Več o romanu bo pisateljica povedala v oddaji Izšlo  je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Igor Grdina: Ivan Cankar: portret genija

Igor Grdina: Ivan Cankar: portret genija

ARS Izšlo je, 11. februar ― Ivan Cankar si definitivno zasluži zanimivo monografijo, kot jo je napisal ddr. Igor Grdina. Ddr. Igor Grdina je erudit par excellence. Svoje bogato poznavanje zgodovine, še zlasti kulturne zgodovine, je spretno vtkal v pripoved, v svoj portret genija. Ne le, da je s svojo pripovedjo pojasnil in upravičil uporabo danes redko rabljene besede genij, ampak je rekonstruiral, naslikal podobo Cankarjevih časov, osebnosti, ki so bile pomembne za njegovo ustvarjanje in človeško usodo, njegove prelomne trenutke. Zanimivo je tudi interpretiral nekatere psihološke poteze pisateljeve osebnosti, na primer njegov odnos do lepote. To pa še ni vse: ddr. Grdina je napisal svojo monografijo v prepoznavnem, osebnem slogu; marsikdaj je uporabil kako besedo, ki bi zunaj konteksta zvenela pretenciozno, toda v njegovi pripovedi zveni še kako na mestu. In čeprav je njegova pisava na prvi pogled esejistična, je kot zgodovinar navajal zgolj preverjena in preverljiva dejstva. Skratka, Ivan Cankar: portret genija je še kako zanimiva in sugestivno napisana knjiga, več o njej pa bo povedal avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Franci Novak: Vračanje pogleda

Franci Novak: Vračanje pogleda

ARS Izšlo je, 4. februar ― Pesmi v njej so pisane v dvostišjih, ki jim občasno sledi sklepni verz, na tematski ravni se v knjigo na vseh ravneh vpisuje dialektika med biti zunaj – biti znotraj Vračanje pogleda je tematsko in oblikovno prefinjeno grajena knjiga. Pesmi v njej so pisane v dvostišjih, ki jim občasno sledi sklepni verz, na tematski ravni se v knjigo na vseh ravneh vpisuje dialektika med biti zunaj – biti znotraj, govoriti iz sebe ali zreti nase iz daljave. In tudi tretjo samostojno knjigo Francija Novaka odlikuje samosvoj, subtilen preplet liričnosti in narativnosti. Vračanje pogleda je knjiga, ki je ljubitelji poezije ne bi smeli spregledati.
Jan Assmann: Totalna religija

Jan Assmann: Totalna religija

ARS Izšlo je, 28. januar ― V razpravi avtor analizira jezik nasilja in kako monoteizem pripoveduje zgodbo o svojem nastanku Kot 65. knjiga v Filozofski knjižnici pri Slovenski matici je izšla Totalna religija, razprava nemškega egiptologa in religiologa Jana Assmanna. V razpravi avtor analizira jezik nasilja in kako monoteizem pripoveduje zgodbo o svojem nastanku, več o študiji (poslovenil jo je Alfred Leskovec) in še čem pa bo v oddaji Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo povedal avtor spremne besede dr. Iztok Simoniti. Nikar ne zamudite.
Marcel Štefančič, jr.: Ivan Cankar: eseji o največjem

Marcel Štefančič, jr.: Ivan Cankar: eseji o največjem

ARS Izšlo je, 23. januar ― Njegovo branje Cankarja skozi prizmo Cankarja, filma, kritike kapitalizma in analize slovenstva pokaže, da je Ivan Cankar avtor, ki nam pomaga razumeti sodobnost in sodobni kapitalizem Marcel Štefančič, jr. je s knjigo Ivan Cankar: eseji o največjem ponovno dokazal, da se odlično znajde v literaturi, filmu, kritiki kapitalizma in analizi slovenstva ter še čem. Njegovo branje Cankarja skozi prizmo Cankarja, filma, kritike kapitalizma in analize slovenstva pokaže, da je Ivan Cankar avtor, ki nam pomaga razumeti sodobnost in sodobni kapitalizem, ki je bil še kako filmski in ki je – predsodkom navkljub – še kako berljiv. Berljiva je tudi Štefančičeva knjiga, še ena knjiga, za katero se zdi, da se je avtor nanjo pripravljal vse življenje in se zanjo mojstril v vseh svojih prejšnjih knjigah. Več o Cankarju in še čem bo Marcel Štefančič, jr. povedal v  oddaji izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Vlado Kreslin: Zakartana ura

Vlado Kreslin: Zakartana ura

ARS Izšlo je, 14. januar ― V zbirkah je Kreslin objavil vrsto pesmi, ki so zaradi njegove uglasbitve in interpretacije dobesedno ponarodele. To velja tudi za zbirko Zakartana ura. Glasbenik, pevec in pesnik Vlado Kreslin je že leta 1990 objavil pesniško zbirko Namesto koga roža cveti, pozneje je objavil še več zbirk in tako pred časom tudi zbirko z naslovom Zakartana ura. V zbirkah je Kreslin objavil vrsto pesmi, ki so zaradi njegove uglasbitve in interpretacije dobesedno ponarodele. To velja tudi za zbirko Zakartana ura: v njej so med drugim pesmi z zgoščenk Če bi midva se kdaj srečala, Čarobnice, Drevored in Murske balade in romance, pa tudi neuglasbene pesmi, tako pesem Strune sem zamenjal zate, posvečena Alešu Debeljaku. Več o zbirki, svoji poeziji in njenem razmerju z glasbo je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo septembra lani. Pozneje je Kreslin predstavil še dokumentarec Poj mi pesem Mirana Zupaniča, nastopil tri večere zapored v razprodani Gallusovi dvorani v Cankarjevem domu in tako ponovno dokazal, da je v odlični ustvarjalni formi. Razlog več za ponovno predvajanje pogovora. Nikar ne zamudite.
Irena Avsenik Nabergoj: Podoba Judov v evropski literaturi, gledališču, glasbi in filmu

Irena Avsenik Nabergoj: Podoba Judov v evropski literaturi, gledališču, glasbi in filmu

ARS Izšlo je, 7. januar ― Literarna zgodovinarka in religiologinja ddr. Irena Avsenik Nabergoj je že leta 2016 objavila znanstveno monografijo Zgodovina protijudovstva in antisemitizma v Evropi Literarna zgodovinarka in religiologinja ddr. Irena Avsenik Nabergoj je leta 2016 objavila znanstveno monografijo Zgodovina protijudovstva in antisemitizma v Evropi, pred časom pa še drugo  znanstveno monografijo (od predvidenih treh) o  judovski tematiki. Njen naslov je Podoba Judov v evropski literaturi, gledališču, glasbi in filmu, več o njej pa bo avtorica povedala v oddaji Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Nataša Rogelja: Trinajsti mesec

Nataša Rogelja: Trinajsti mesec

ARS Izšlo je, 31. december 2018 ― Nataša Rogelja, doktorica antropologije, je z možem in majhnimi otroki sedem let preživela na katamaranu, s katerim so pluli po Sredozemskem morju Nataša Rogelja, doktorica antropologije, je z možem in majhnimi otroki sedem let preživela na katamaranu, s katerim so pluli po Sredozemskem morju. V tem času je srečala številne ljudi, ki so se iz različnih razlogov odločili povsem spremeniti svoje življenje – in se namesto za življenje na kopnem odločili za življenje na morju. Nekaj izmed teh morskih nomadov, kot jih poimenuje avtorica, je dobilo literarizirani portret v knjigi Trinajsti mesec. Dr. Nataša Rogelja bo v oddaji govorila o njih, o svoji poti, pa tudi o širših razlogih, ki so gnali oziroma ženejo ljudi drugam.
Vladimir P. Štefanec: Najlepša neznanka svetloba

Vladimir P. Štefanec: Najlepša neznanka svetloba

ARS Izšlo je, 27. december 2018 ― Najlepša neznanka večno umira, zapiše o svetlobi junak romana Najlepša neznanka svetloba, v katerem njegov avtor Vladimir P. Štefanec najde izgubljeno svetlobo in preteklost Pisatelj in likovni kritik Vladimir P. Štefanec se je podpisal pod kar nekaj odločnih romanov (Viktor Jelen, sanjač, Republika jutranje rose, Odličen dan za atentat), svojo pripovedno odličnost pa je potrdil tudi z najnovejšim romanom Najlepša neznanka svetloba. V njem rekonstruira človeške usode s pomočjo fotografij in tako se pred nami odvije pripovedni film o izgubljenem in še kako živem času. Več o romanu bo Štefanec povedal v oddaji Izšlo je v živo, prebral pa bo tudi kratek odlomek iz romana.
Rudolf Maister: sto let severne meje

Rudolf Maister: sto let severne meje

ARS Izšlo je, 10. december 2018 ― V zbirki Album pri Mladinski knjigi je izšla monografija s povednim naslovom Rudolf Maister : sto let severne meje ter s podnaslovom Življenje in delo Rudolfa Maistra Vojanova 1874–1934 V zbirki Album pri Mladinski knjigi je izšla monografija s povednim naslovom Rudolf Maister : sto let severne meje ter s podnaslovom Življenje in delo Rudolfa Maistra Vojanova 1874–1934. Monografija vsebuje bogato slikovno gradivo (izbral in opisal ga je Primož Premzl) ter vrsto avtorskih besedil o generalu in pesniku Maistru ter kar nekaj pričevanj. Tako kot avtorji prispevkov sodelujejo Andrej Misson, Igor Grdina, Alenka Puhar, Milček Komelj, Vlasta Stavbar, Alenka Juvan, Peter Krečič in Milan Lovrenčič. Izbor ponatisov spominskih člankov je opravil Aleš Berger. Več o monografiji, predvsem pa o Maistru bo v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo povedal soavtor monografije Mihael Glavan. Nikar ne zamudite.
Marzanna Bogumiła Kielar: Vaje iz neobstoja

Marzanna Bogumiła Kielar: Vaje iz neobstoja

ARS Izšlo je, 3. december 2018 ― »Poezija mora biti rezilo, ki odpira v nas, kar je banalnega, da nam približa kakšno resnico« »Poezija mora biti rezilo, ki odpira v nas, kar je banalnega, da nam približa kakšno resnico.« Tako definira poezijo Marzanne B. Kielar, vrhunska sodobna poljska pesnica. Številni strokovni bralci se strinjajo, da njena poezija z izjemno čistostjo tona sili prej k molku kot komentiranju. Obsežen izbor njenih pesmi smo končno dobili v slovenskem prevodu. Podpisala ga je Jana Unuk, ki bo knjigo tudi predstavila.
Izšlo je: Andrej Blatnik: Izdati in obstati.

Izšlo je: Andrej Blatnik: Izdati in obstati.

ARS Izšlo je, 15. november 2018 ― V neposrednem prenosu na Radiu Slovenija, Tretjem programu – programu Ars z odra DSP Andrej Blatnik, pisatelj, prevajalec, urednik in predavatelj založništva na ljubljanski Filozofski fakulteti, v svoji najnovejši knjigi Izdati in obstati nazorno oriše spremembe na knjižnem trgu, spremembe, ki jih je spodbudil tehnološki razvoj, ob tem se opre tako na raziskave slovenskega in svetovnega trga ter tudi na osebne izkušnje. Več o knjigi, objavljeni v zbirki Novi pristopi pri Literarno-umetniškem društvu Literatura, in še čem, bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo na Pisateljskem odru Slovenskega knjižnega sejma. Nikar ne zamudite. Foto: Ivan Merljak
Monika Deželak Trojar: Janez Ludvik Schönleben (1618–1681)

Monika Deželak Trojar: Janez Ludvik Schönleben (1618–1681)

ARS Izšlo je, 12. november 2018 ― Avtorica znanstvene monografije o pridigarju, teologu, filozofu, dramatiku in polihistorju, predhodniku Janeza Vajkarda Valvazorja Ob 400. obletnici rojstva Janeza Ludvika Schönlebna (1618–1681) je gostja oddaje Izšlo je dr. Monika Deželak Trojar, avtorica znanstvene monografije o pridigarju, teologu, filozofu, dramatiku in polihistorju, Valvazorjevemu predhodniku. V znanstveni monografiji, katere osnova je njena doktorska disertacija in ki je izšla v zbirki Apes academicae pri Založbi ZRC, je izčrpno osvetlila Schönlebnovo življenjsko pot in delo ter tudi kulturni kontekst, v katerem je deloval in pisal. Z dr. Moniko Deželak Trojar se je pogovarjal Marko Golja. Nikar ne zamudite.
Blaž Torkar in Miha Kuhar: Zadnja bitka na Soči 1917

Blaž Torkar in Miha Kuhar: Zadnja bitka na Soči 1917

ARS Izšlo je, 5. november 2018 ― Kakšne so bile priprave na ofenzivo, kako se je začela, kakšne so bile razlike med doktrinarnimi pristopi italijanske in nemške vojske 11. novembra se je z nemškim podpisom premirja končala prva svetovna vojna, ki so jo občutili tudi naši predniki. Vojska Kraljevine Italije je v enajstih poskusih, enajstih ofenzivah, poskušala prebiti avstro-ogrske položaje na soški fronti. Dvanajsta ofenziva (italijansko zgodovinopisje jo zgovorno imenuje Katastrofa pri Kobaridu) pa je edina, ki sta jo organizirali Avstro-Ogrska in Nemčija. V znanstveni monografiji Zadnja bitka na Soči 1917. sta jo analizirala zgodovinar dr. Blaž Torkar in podpolkovnik Slovenske vojske Miha Kuhar. Marko Golja ju je povabil v oddajo Izšlo je. Miha Kuhar se je zaradi službene odsotnosti opravičil, dr. Blaž Torkar pa je med drugim pojasnil, kakšne so bile priprave na ofenzivo, kako se je začela, kakšne so bile razlike med doktrinarnimi pristopi italijanske in nemške vojske in kakšno vlogo je v njej imel Erwin Rommel … Nikar ne zamudite.
še novic