SLOVO

SLOVO

Airbeletrina, 30. avgust ― Po tem, ko sem odprla ta nesrečni wordov dokument svojega poslovilnega članka na AirBeletrini, sem, še preden bi lahko napisala napisala prvi stavek tega teksta, na Youtubu pogledala zadnji video Lepe Afne (Moje poletje 2019), ContraPoints (Men), na Instagramu našla vse posnetke Taylor Swift, ki na podelitvi nagrad VMA pije gintonik (?), in si ogledala nastop Lizzo z iste prireditve. Potem sem naletela na fotko sester Hadid in Taylor Swift in pogooglala še slike za »young bella hadid« in razmišljala o besedah, ki jih je malo prej, ko sem začela z internetno seanso, rekla ContraPoints (»My plastic surgeon is an artist.«).
Še več smeti!

Še več smeti!

Airbeletrina, 29. avgust ― Vsak, ki je vsaj malo zainteresiran za popularno kulturo in stanje sodobnega Hollywooda, je tekom preteklega vikenda zagotovo navdušeno spremljal novice iz kriptično imenovanega D23 Expo dogodka, ki ga vsakih nekaj let organizira medijski konglomerat Disney. Gre za neke vrste obsedenjaško, skorajda religiozno konfererenco ali simpozij Disneyjevega fen kluba, kjer ta depersonificirana Miki Miška (»The Mouse«) predstavi novo poglavje svojega še vedno nastajajočega katekizma. A bolj kot ob specifične novice v zvezi z jedi vitezi iz Galaksije daleč, daleč stran ali neštetimi novimi verzijami Stotnikov Amerika (rip Tony Stark) naj se tokrat obregnemo ob veliko bolj perečo širšo sliko, ki jo stari dobri Disney v starem dobrem feel good vzdušju kot ponavadi rad zamolči.
Tekmovanje za srce Sarajeva

Tekmovanje za srce Sarajeva

Airbeletrina, 28. avgust ― Na koncu sem na Sarajevskem filmskem festivalu največ časa namenil tekmovalnemu izboru celovečernih igranih filmov. Najprej me je navdušil And Then We Danced, nato pa sem se naslednji dan po projekciji bolgarskega filma Rounds dokončno odločil, da se bo verjetno splačalo vsak dan zjutraj privleči do Sarajevskega nacionalnega gledališča in tam ob dveh zaporednih filmih s pogovori preživeti festivalske dopoldneve. Da bo za izbor vzhodnoevropskih in balkanskih filmov, ki se potegujejo za srce Sarajeva, vredno spustiti celo filme Pawla Pawlikovskega, ki mu je letos kot dobitniku nagrade za izjemne dosežke v filmski umetnosti posvečen poseben program Tribute to ter dobršen del projekcij iz drugih selekcij programa. And Then We Danced in Rounds sta sicer že takoj na začetku postavila zelo visoke standarde, ki jih kasnejši filmi pogosto niso več dosegli, a so bili kljub temu s svojimi zgodbami, liki, problemi, ki so jih obravnavali, in v nekaterih primerih izvirnim filmskim jezikom, izrazom mladih, nacionalno in spolno raznolikih filmskih ekip, vredni vse pozornosti. Le bosanskega filma Sin mi kljub vsem prizadevanjem na koncu ni uspelo pogledati.
So najljubše pesmi že napisane?

So najljubše pesmi že napisane?

Airbeletrina, 27. avgust ― Ne verjamem v idejo o najboljši pesmi, nekakšnem pravzoru, ki naj služi kot zgled pesniške obrti. Enako velja za vse sorodne izbire po ključu najljubša, najlepša, najmočnejša … Ne samo, da ne verjamem v lastno presodno moč, ki bi me lahko do te odločitve pripeljala, ne verjamem niti temu, da je na svetu sploh kdaj živel bralec poezije, ki bi na to vprašanje vse življenje ponujal odločen, enoznačen odgovor. Takšen odgovor lahko izstrelijo samo tisti, ki jih je poezija oplazila le v času šolanja kot del obvezne šolske snovi in so določeno pesem obdržali v tako zelo lepem spominu, da se ga še vse nadaljnje življenje oklepajo. Ali pa s svojo odločenostjo samo prikrivajo nepoznavanje področja, o katerem se poznavalsko izrekajo, čeprav se zdi, da poezija že nekaj časa ni več del tako čislane splošne razgledanosti, zaradi katerega bi se veljalo truditi ustvarjati vtis.
Rdeča mati zemla ali Tri koze se klatijo

Rdeča mati zemla ali Tri koze se klatijo

Airbeletrina, 26. avgust ― Na začetku je bilo vino. Na mizi gostinskega lokala v Červarju – letovišča na zahodni obali Istre, ljubkovalno poimenovanega »Fužine na vodi«. Na mizi so bili tudi bela riba, blitva in testenine z morskimi sadeži – same nepretenciozne jedi vrhunskega okusa. V ozadju se je razpiralo obzorje, na morski gladini marine Červar-Porat so se pozibavale barke. Nebo se je počasi začenjalo rdečiti, v nos je silil prijetni vonj rožmarina in bazilike, ki sta poganjala iz betonskega korita. In v tem trenutku je ena od članic omizja zasejala peklensko seme: »Kaj pa če bi me vse te prigode iz Istre, ki bi j
Potujemo kot vsi

Potujemo kot vsi

Airbeletrina, 24. avgust ― Potujemo kot vsi ljudje, a se ne vrnemo nikamor … Kot bi bilo potovanje le pot oblakov. Svoje ljubljene smo pokopali v sence oblakov in med trupe dreves. Svojim ženam smo rekli: stoletja nam rojevajte potomce, da končamo svojo pot v eno uro dežele, v en meter nemogočega. Potujemo v vozovih psalmov, počivamo v šotorih prerokov in se prerodimo v ciganski govorici. Prostor merimo z lastovičjim kljunom ali prepevamo, da odmislimo daljavo, in izpiramo mesečino. Dolga je tvoja pot, zato sanjaj o sedmih ženskah, da preneseš to naporno potovanje na svojih ramenih. Za vsako od njih stresi palmo, da spoznaš, kako jim je ime in katera bo povila otroka Galileje.
še novic