Tržnica

Muanis Sinanović, 26. april 2017 ― (samopravod) sesti, sesti z namero vpisati telo v stol, kot se vgrajuje omara v zid, vpisati obraz v ogledalo v zidu, poskušati slišati travo, ki javka, glasno do neba, ko hodimo po njej, kot je rekla mama, imeti rad mesto, v katerem je veliko betona, ne imeti rad istega mesta, v katerem je veliko prenosov … Continue reading Tržnica

Laibach!

Muanis Sinanović, 23. april 2017 ― (pesem sem samoprevedel iz “naškog” jezika)   tepčki, ki vas stari na facebooku spremljajo v toplini in benevolenci pozne male aristokracije, z obrazi, iz katerih izparevajo poceni igre med belo in črno v nepravilnih kvadratkih, medtem, ko vi njim vračate ljubezen v simpatičnih emotikonih, biserčkih, ki se vam kotalijo iz ust, ušes, nosu in spolnih … Continue reading Laibach!

Iznakaženci (odlomek iz romana)

Muanis Sinanović, 20. april 2017 ― Seveda si je bilo nesmiselno poskušati omisliti časovne koordinate. Tudi prostorske. V temi in sluzu je vse vedno isto. Drsela sem po njej kot kakšen curling kamen in obenem bila metlica, ki mi je čistila pot: bila sem inertni objekt, ki ga je gnal lastni podaljšek, lastna volja. Videla sem, da se človek kaj lahko … Continue reading Iznakaženci (odlomek iz romana)
Nacionalno-pesniški kompleks

Nacionalno-pesniški kompleks

Muanis Sinanović, 2. april 2017 ― Pred kratkim sem začel listati pri kranjski kritiki že ob izidu proslavljeno knjigo pesmi V suhem doku, ki jo je napisala Veronika Dintinjana. Sprva me je nekoliko pritegnila. Prepoznal sem pesničin talent, ki sicer meni tuj način pisanja poezije bolj približa. S tem mislim res na surovi pesniški talent: zmožnost tvorjenja kakšne podobe, določenih zvočnih … Continue reading Nacionalno-pesniški kompleks

Vlak (odlomek iz romana)

Muanis Sinanović, 19. marec 2017 ― Posedel sem se na sedež in lahko sem videl, kako se je iz njegove dlakaste podlage, podobne kožici mačice, dvignil oblaček prahu. Vzpenjal se je proti mojemu nosu in ob tem se mi je prebudil neprijeten spomin na nek moment v otroštvu, ko sem si – ne vem ali namerno ali ne – spravil v … Continue reading Vlak (odlomek iz romana)

Oddaja Na glas (RTV)

Muanis Sinanović, 15. marec 2017 ― Ob izidu Izohips sva za oddajo, namenjeno manjšinam, spregovorila skupaj urednikom knjige in edicije, Ivanom Antićem. Nastal je tudi članek, ki prispevek povzema,in je bil objavljen na MMC-ju. Skupaj s priloženim posnetkom ga najdete na sledeči povezavi: klik

Promocija Dvovida (Galerija Celica, zvočni posnetek)

Muanis Sinanović, 4. marec 2017 ― Zvočni posnetek promocije Dvovida, ki je potekala 15. 2. 2017 v Galeriji Celica. Snemala je Biljana Žikić, ne čisto od začetka. Posnetek je do približno tridesete sekunde nekoliko tišji.   O knjigi se pogovarjava z Aljažem Krivcem, potem pa o njej spregovori Miklavž Komelj, ki tudi bere pesmi iz svoje prihajajoče knjige. Nazadnje sledi moje branje.

Pogovoriti se moramo o hejtu

Muanis Sinanović, 26. februar 2017 ― Zadnje čase sem doživel nekaj hejt momentov. Vsak ima posebno obliko. Tu so denimo konstruiranje fake zgodb o mojem početju pred tujci, označevanje mene za sartrovskega totalnega intelektualca, random izpadi na Metelkovi ob enih zjutraj, podrkavanja brez razumljivega vzroka, izogibanja, označevanje za nacista, internetno stalkanje, rasistični izpadi. To ozračje se nabira že nekaj časa in … Continue reading Pogovoriti se moramo o hejtu

Tišima: ozemlje in jezik

Muanis Sinanović, 15. februar 2017 ― Uroš Prah – Tišima (Center za slovensko književnost, 2016) Uroš Prah je pesnik prve generacije, za katero lahko rečemo, da se je formirala v postsocialističnem okolju. Kako bi opredelil postsocializem glede na njegov odnos do književnosti? To je režim družbenosti, v katerem se zemlja razcepi, koherentno ozemlje se razbije na kose, ki se razletijo vsak … Continue reading Tišima: ozemlje in jezik

Moja generacija – nekaj knjig

Muanis Sinanović, 14. februar 2017 ― Generacija – izraz, ki ga je v večinski rabi znotraj Slovenije mogoče povezati predvsem z izključevanjem. Generacija je izraz, kakor sem večkrat utemeljeval, ki služi demarkaciji etabliranega od neetabliranega in to ponavadi v škodo prodornosti, originalnosti. Imenovanje generacije je performativno; najprej je imenovan glas generacije in to s strani generacijskega predhodnika, kriterij pa je tu … Continue reading Moja generacija – nekaj knjig
Avtopoetika 2017

Avtopoetika 2017

Muanis Sinanović, 13. februar 2017 ― za Amadeja, s katerim sem vse napisano premislil – v znak prijateljstva V zadnjem obdobju je nova generacija intelektualcev, ki delujejo v habitusih, v Sloveniji tradicionalno povezanih s pojmom alternative, izkazala določeno afiniteto do novega balkanskega (t)rapa, katerega bistvena poteza je izražanje posebne naklonjenosti določenim drogam – predvsem amfetaminu in travi. Mnogi to težko razumejo. Naj … Continue reading Avtopoetika 2017

Dve pesmi

Muanis Sinanović, 11. februar 2017 ― Dvovid.   samostoječ individum, kot s pasjim senčnikom povezan z vesoljem,  nadkrajem, lijakasto.   z amfiteatrom iz stožčastih sten,  tesno predočenim.   nadkraj se poveže z njim preko temena, kraj pa preko oči, ki gledajo vanj, ne preko stene, temveč v steno.   vanj-v-steno je položaj, v katerem oči postajajo luskaste, luske padajo na tla … Continue reading Dve pesmi
še novic