Idiot in konvertit

Razpotja, 10. marec 2015 ― Aljoša Kravanja Zakaj je knez Miškin »idiot«? Dostojevski je svojega junaka obdaril z lahkoverno, skoraj svetniško naravo. Prikazal ga je tudi, nedvomno po lastnem zgledu, kot epileptika. Toda v prvi vrsti je knez miškin idiot zato, ker jemlje stvari smrtno resno. Aglaji Ivanovni, otročjemu in muhastemu bitju, se pokori brez pomišljanja. Prijatelju Hipolitu, jetičnemu študentu, je pripravljen prisluhniti tudi tedaj, ko se vsi ostali obrnejo stran. Resno pa ne jemlje zgolj ljudi. Njegova nepremišljenost se še toliko očitneje kaže v tem, da jemlje zares tudi ideje. Abstraktne ideje so prvo znamenje njegovega idiotizma. V duhovitem prizoru na koncu Idiota – v »konklavu«, kot je to tipično sceno literature Dostojevskega imenoval Leonid Grossman – se zbere dobra peterburška družba, da bi proslavila zaroko kneza Miškina in Aglaje Ivanovne.

Spolnost in trajnost

Razpotja, 5. marec 2015 ― Marc Barnes Seksualna revolucija je pričakovala, da bo odprava norm, tabujev, vrlin, slabosti in obledelih tradicij vodila v porast, v okrepitev spolne izkušnje, da nam bo razrahljala plašnice in nas odprla v to, kar je bilo do zdaj predmet ograjevanja, strogosti in nadzora. Ta mit so si delili oboji, podporniki in nasprotniki revolucije. Za tiste, ki so podpirali njene trende, bi se vrt spolnosti razrasel čez meje svojih kletk in skromnih gredic ter uvedel dobo vznemirljivih možnosti. Za njene nasprotnike pa bi naj ta vrt postal divji, neurejen in zaraščen. Dva različna odnosa, vendar ista hipoteza: konec krščanske seksualne etike bi pomenil rast, osvobojeno nadzora.

Revija Razpotja je postala del mreže Eurozine

Razpotja, 2. marec 2015 ― Po zgolj petih letih delovanja so Razpotja postala partner Eurozinea, ki združuje najpomembnejše in najkvalitetnejše revije v Evropi. To ni le velik korak za našo revijo, temveč za celotno slovensko publicistiko, ki ima sedaj na tako visoki ravni novega predstavnika. Ob tem neverjetnem dosežku bi se radi zahvalili vsem, ki ste s svojimi kvalitetnimi in tehtnimi članki soustvarjali Razpotja in tako pripomogli k temu, da se po kvaliteti lahko meri s katerokoli evropsko revijo. Hkrati bi se radi zahvalili tudi vsem, ki ste s svojimi donacijami omogočili njen obstoj. Preživeli smo zelo težko prvo petletko, z vašo pomočjo bomo z vami še nadaljnih petdeset let.

Obrazi prekarnega dela: O nujnosti organiziranega združevanja prekarnih delavcev

Razpotja, 20. februar 2015 ― Borut Brezar Besedna zveza »prekarno delo« je med ljudmi še danes nepoznana. Značilna je izjava ene od mimoidočih, ko smo jo septembra 2014 na Prešernovem trgu v Ljubljani vprašali, kakšen je njen status zaposlitve, in nam je s kislim nasmehom odgovorila, da je sicer zaposlena, a da sploh ne ve, kaj je. Slovar slovenskega knjižnega jezika v izdaji iz leta 1991 (s ponatisom 2008) besedo »prekaren« razlaga še v pomenu »težaven, mučen«, torej še brez pomenske povezave z delom ali delavcem. Druga izdaja Slovarja iz oktobra 2014 pa pridevnik prekaren že razlaga z »nanašajoč se na negotovo, navadno slabo plačano začasno zaposlitev«.

Bralni krožek DHG: Plotin – O večnosti in času

Razpotja, 17. februar 2015 21. februarja ob 19. uri na Bralnem krožku DHG beremo Plotina: O večnosti in času. Kako se lotiti vprašanja: kaj je čas? Naše vsakdanje izkustvo časa je predvsem minevanje: čas teče. Čutimo, da nekaj vseskozi teče: sekunde, minute, dnevi. Čas je nekaj izmuzljivega. To pomeni, da ga ne zmoremo ustaviti, vendar tudi, da ga ne znamo motriti. Kaj pa, če nam bistvo časa ostaja zastrto prav zato, ker se naslanjamo na vsakdanjo izkustvo minevanja? Potem bi morali iskati odgovor na vprašanje ‘kaj je čas?’ povsem drugje, daleč proč od vsakdanjega izkustva in samoumevnosti. Grški filozofski velikan, novoplatonist in mistik Plotin, bo usmerjal naše prvo branje na temo časa, ki bo potekala v formi skupnega branja Tretje Eneade.

»Delal sem, plačal sem davke.« Prozaično življenje danskega gejevskega prostituta

Razpotja, 17. februar 2015 ― Michael Hobbes Henrik je bil zadolžen. Njegov dolg ni bil strašen, uničujoč ali neizbežen, tak, zaradi katerega ignoriraš pošto ali klice z neznanih številk. Bil je neprijeten dolg. Junija se je odpravil na pettedenski izlet v New York, kjer je zapravljal kot kakšen 33-letni gej, ki si že dve leti ni kupil novih oblačil – kar je tudi bil. Svoj dom v Kopenhagnu je zapustil z enim kovčkom in se vrnil z dvema. »Dodaten kovček sem potreboval samo za čevlje,« je pripovedoval prijateljem. Mesec dni pred izletom je preuredil kuhinjo. Ta odločitev je bila enako razumna kot kovček, poln čevljev. Kakorkoli … Končno je lahko vsaj spodobno kuhal.

Novinar kot samostojni podjetnik. Problematična prekarnost novinarskega poklica

Razpotja, 13. februar 2015 ― Jerneja Grmadnik Študij novinarstva na ljubljanski Fakulteti za družbene vede (FDV) je v začetku letošnjega oktobra praznoval 50 let. Proslava je bila po mnenju mojih nekdanjih novinarskih kolegic, ki so bile na njej prisotne, precej skopa – profesorji so modrovali o odgovornem novinarskem poslanstvu, predvsem pa so dogodek izkoristili, da so si med seboj podelili nagrade. O mladih in problemih menda nič. Istega dne je v oddaji Odmevi na TV Slovenija Slavko Bobovnik gostil predstojnico novinarske katedre red. prof. dr. Karmen Erjavec (članek je bil napisan jeseni 2014, op.ur.), s katero sta ob tej priložnosti govorila o profiliranosti slovenskih medijev, desnih in levih, o lastništvih, o padcu kvalitete in nujnosti širokega razpona znanj ter kritičnosti pri novinarjih, a niti enega samega vprašanja nista posvetila težavam zaposlovanja (mladih) novinarjev in razmerah, v katerih delajo.

Mladi ‒ lažna razredna zavest

Razpotja, 6. februar 2015 ― Blaž Kosovel Vse več se govori o »mladih« kot o izgubljeni generaciji. O generaciji, ki bo dolgoročno na slabšem od generacije svojih staršev. A to pomilovanje »mladih« je vsaj cinično: mladi so namreč na slabšem ravno zato, ker želijo njihovi starši ostati večno mladi, namesto da bi odrasli in prepustili mesto svojim otrokom. In ker so želeli ostati večno mladi, se tudi niso veliko ubadali s prihodnostjo in so zato brez slabe vesti prihodnje generacije še zadolžili. Vse v želji ostati večno mladi. Vedno znova poslušam: ubogi otroci, nič jim ni dano, nimajo prostora na tem svetu. Služb ni, nimajo možnosti dvigniti glasu. Ena sama žalost.

Riflessioni sulla crisi contemporanea

Razpotja, 4. februar 2015 ― Alessandro Damiani Saggio dedicato a Ernesto Balducci LA CIVILTÀ AL BIVIO Il periodo storico che stiamo attraversando è da ritenere una fase di transizione: situazione tutt’altro che nuova nelle vicende umane, ma che di volta in volta assume caratteristiche specifiche tali da renderla diversa dalle altre forme di transitorietà. Nel nostro caso ciò che risulta peculiare non è tanto il senso diffuso di precarietà, quanto le reazioni che lo circondano che vanno dall’angoscia a una sorta di folle spensieratezza in uno scenario temporale privo di orizzonti su entrambi i versanti: il passato, volutamente obliterato, e il futuro, privo di prospettive.

Američan v Avstriji – Kaj je Newyorčan našel v avstrijskih Alpah

Razpotja, 3. februar 2015 ― Will Fenton Teden pred zaključkom poletnega programa je šola najela novo učiteljico. Neka še posebej glasna študentka se je namreč odločila, da se hoče naučiti francosko, in to takoj. Direktor akademskih programov se je odzval in povabil učiteljico, ki naj bi imela s študentko tri privatne lekcije. Toda ko je prijetna, vendar neizkušena 22-letnica prispela, se je študentka odpovedala učnim uram, saj je hotela svoj čas raje posvetiti igranju golfa. Moja nova sodelavka je ves teden preživela med poležavanjem ob hotelskem bazenu. Takšne situacije me več ne presenečajo. Zadnji dve poletji potujem iz New Yorka v neko vas v avstrijskih Alpah in tam učim angleščino na inštitutu, ki se oglašuje kot elitna mednarodna poletna šola.

Kako razumeti podjetništvo danes?

Razpotja, 27. januar 2015 ― Igor Bijuklič Relevantnost tega vprašanja postane nesporna, če resno vzamemo vse bolj neposredna institucionalna prizadevanja, ki govorijo o nečem takem, kot je strateško usmerjanje družbe v podjetništvo in spodbujanje podjetniške miselnosti. Povsem bi zgrešili, če bi to razumeli na ravni »privatnikov« iz osemdesetih ali današnjih s.p.-jev, ki se razraščajo že skorajda sami od sebe, povečini kot luknje obstanka za prekerce. Vse kaže, da tovrstna prizadevanja, ki nosijo pečat vrhovnih policymakerjev, tudi ne merijo na podjetnike in podjetništvo kar tako, temveč pripravljajo teren za nekaj specifično drugačnega – za podjetniško družbo, v kateri bi veljala podjetniška miselnost.

Dan, ko bom navijal za Barcelono

Razpotja, 20. januar 2015 ― Miha Kosovel Andrej Malnič, pokojni direktor Goriškega muzeja, je nekoč, ko smo imeli skupaj s še nekaterimi društvi tiskovno konferenco v podporo regionalizaciji Slovenije, v sarkastičnem tonu odgovoril na očitek, da cela Slovenija nima niti toliko ljudi kot ena francoska regija: »To je nekako tako, kot da bi mi rekli Franciji, da je njihova država prevelika in bi se morala razdrobiti na več držav, velikih kot Slovenija.« Imel je prav v obeh primerih. Tako v tistem, kjer državnih regij ne moremo dobiti po nekem magičnem ključu, občem za celo Evropo ali celo svet. Kot tudi v tistem, ki ga ni nameraval podati, vendar je, kot se rado zgodi ljudem, kakršen je bil on, povedal nekaj pametnega tudi, ko tega ni nameraval: da je marsikatera država v Evropi prevelika.

“The idea of American way of life means that if you think about America, you think in this one particular way.”

Razpotja, 16. januar 2015 ― Interview with Stuart Ewen, social historian by Blaž Kosovel   In your books, you are writing about American society as about something that was created in the beginning of the 20th century … USA is a country that is at least from the late 19th century made from heterogeneous peoples from all around the world. So unlike European societies where there is an idea of culture or civilization as something that has evolved over time and that has a certain common tradition, one of the great problems that faced US powerful institutions from late 19th century onwards was the fact that you have a population that was largely non white, largely Catholic, Jewish, people that were not in the part of Anglo-American Protestant tradition of the Founding Fathers.

Večno vračanje umazane posode

Razpotja, 16. januar 2015 ― Aljaž Bašin Ko slišim besedno zvezo »dobra služba«, nikakor ne morem prezreti kontradikcije, ki jo ta vsebuje. Kako je lahko služba dobra? Kako je lahko nekaj, kar te porine v položaj služabnika, dobro? Še huje sem zmedem, ko vsakodnevno poslušam o visoki brezposelnosti, predvsem med mladimi, in o tem, da dela več ni. Svojo mladost je torej treba preživeti v službi? Sokrat je govoril, da tisti, ki veliko dela, ne bo imel prijateljev, saj za to ne bo imel časa. Prav tako ne bo mogel biti dober državljan. Naj se torej mladi po končanem usposabljanju za delo – kot je danes vse pogostejši sinonim za šolo – čim prej zaposlimo in začnemo služiti?

Razpotja magazine

Razpotja, 16. januar 2015 ― Razpotja (Crossroads) – are places where different paths meet.
še novic