Tisoč in ena nočna mora

Razpotja, 25. avgust 2015 ― Kako naj gradijo prihodnost ljudje, ki ne vedo, kaj mir je? Erik Valenčič Pojasnilo k članku: vabilo za sodelovanje v pričujoči izdaji Razpotij sem sprejel na Veliki planini. Tu sem na prvem oddihu, vrednem te besede, v zadnjih šestih mesecih. V tem času sem videl uničeno Gazo, vojaško izredno stanje na severu egiptovskega Sinaja, begunska taborišča v Turčiji, prve bojne linije v Iraku ter Siriji in pa, nekako spada v kontekst, proslavo ob obletnici islamske revolucije v Iranu. Skozi okno koče Zlatica zdaj vidim povsem drugačen prizor. Tisoč odtenkov tišine in spokoja. Prvič se mi zdi, da sem res nekje daleč, daleč stran. Ko sva se z Blažem Kosovelom po telefonu dogovarjala o vsebini članka, ki bi opisoval uničeno mladost mnogih generacij na Bližnjem vzhodu, mi je bilo takoj jasno, da bo tekst nastal tukaj ali pa ga sploh ne bo.

Postindividualec in potrošniška kultura

Razpotja, 16. avgust 2015 ― Od želje Drugega do Mona Lise Blaž Kosovel Beseda potrošništvo se (večinoma) povezuje z negativnimi značilnostmi kot je obsedenost z nakupovanjem, zaradi česar si ob njej največkrat predstavljamo velik nakupovalni center. A takšno razmišljanje je prekratko, saj se omejevanje potrošništva zgolj na možnost izbire znotraj supermarketa na koncu skoraj vedno izteče v kritiko nakupovanja in posledično kapitalizma. Na koncu tako pridemo do izbire ali kupovati v velikih nakupovalnih centrih ali v manjših trgovinicah oziroma trgih, ki prodajajo (lokalne) izdelke. Kot da je potrošništvo locirano le v trgovini. Ali drugače – ali sem lahko potrošnik, četudi nikoli ne stopim v nakupovalni center?

Solunska fronta

Razpotja, 23. junij 2015 ― Martin Hergouth V času pisanja se je izhodiščni splošni entuziazem, ki je spremljal zmago Syrize na grških volitvah, že precej polegel. Sedaj je že jasno, da se je naskok Syrizinega solunskega programa nad Berlin zelo kmalu zaustavil in spremenil v mučno pozicijsko vojno (toda nova grška vlada zaenkrat vsaj še vztraja na okopih) Ta prispevek ne bo bistveno več kot karseda koncizen povzetek situacije (to, da je grška situacija spet postala del rutinskega medijskega poročanja, ni okrepilo splošnega vpogleda v parametre problema, kvečjemu nasprotno). Syriza je nastopila na oblast s tezo, da je dolžniška situacija Grčije na dolgi rok nevzdržna – kar ni zelo šokantna ugotovitev, saj se je ta »dolgi rok« že pričel – in da bo naposled tudi na upniški strani potreben nek rez, namreč rez s situacijo, pripoznanje te nevzdržnosti, predvsem pa nekaj več maneverskega prostora za proračunske odločitve grške vlade.

Normiranje užitka

Razpotja, 26. maj 2015 ― Koncept pritrdilnega soglasja Luka Lisjak Letos jeseni so ameriški aktivisti, ki se bojujejo proti posilstvom, slavili. Kalifornijski senat je namreč soglasno sprejel zakon, ki je sad dolgoletnih naporov političnega lobiranja in družbenega aktivizma na področju preprečevanja posilstev. Gre za Zakon 967 o preprečevanju spolnega nasilja na univerzah, ki po mnenju zagovornikov pomeni izjemno pomemben precedens tako pri redefiniciji posilstva kot pri kaznovalni politiki. Nasprotniki menijo podobno. A namesto višjega standarda pri varovanju spolne nedotakljivosti v njem vidijo precedenčni poseg oblasti v seksualno intimo posameznikov, ki normira »pravilno rabo« spolnega občevanja, in nevarno znižanje pravic obtoženih spolnega nasilja.

Začetništvo in vrstništvo

Razpotja, 22. maj 2015 ― Aljoša Kravanja »Vsak človek je začetek,« pravi Avguštin. Delovanje živali – in še toliko bolj dogajanje v neživi naravi – lahko vedno izpeljemo iz objektivne resničnosti. Pes se ravna po refleksu. Kamen se giblje skladno z zakoni narave. Samo človek – in sleherni človek – je zmožen dejavnosti, ki je ne pogojuje predhodno obstoječa stvarnost. Sposoben je začenjati. To Avguštinovo misel je Hannah Arendt postavila v središče svojega mišljenja. V nasprotju z Martinom Heideggerjem, ki je človeško stanje navezal na dejstvo smrtnosti, je Arendtova menila, da je za conditio humana veliko bolj pomembna naša narojenost, Natalität.

Hvala za vašo donacijo

Razpotja, 6. maj 2015 ― Prisrčna hvala za vašo donacijo. Z vašim prispevkom bo revija še boljša.   Če ste donirali več kot 20 evrov na leto, ste postali član Razpotja Kluba                              

Izšla je 19. številka Razpotij s tematskim sklopom Mladost

Razpotja, 6. maj 2015 ― Uvodnik revije: Mladost je norost, kjer je brezno išče most Ko sem preživljal svoje erazmovsko obdobje v Pragi – kakšnih sedem let nazaj – sva se s prijateljem iz vzhodne Nemčije velikokrat zapletala v pogovore o Evropi, o nacionalnih državah, o službah, o politiki. Spomnim se, da je nekoč v enem od dolgih pogovorov dejal, da je največje prekletstvo naše generacije to, da se za časa našega življenja ne bo zgodilo nič zares velikega ali epohalnega. Ne bo padel komunizem, ne bo seksualne revolucije, ne bo ne vojn ne padcev imperijev. Kot da bi v nekem smislu vsi dosežki civilizacije in stremljenja prejšnjih generacij visela kot prekletstvo nad našimi udobnimi življenji.

Izšla je 19. številka Razpotij s temo Mladost

Razpotja, 6. maj 2015 ― Uvodnik revije: Mladost je norost, kjer je brezno išče most Ko sem preživljal svoje erazmovsko obdobje v Pragi – kakšnih sedem let nazaj – sva se s prijateljem iz vzhodne Nemčije velikokrat zapletala v pogovore o Evropi, o nacionalnih državah, o službah, o politiki. Spomnim se, da je nekoč v enem od dolgih pogovorov dejal, da je največje prekletstvo naše generacije to, da se za časa našega življenja ne bo zgodilo nič zares velikega ali epohalnega. Ne bo padel komunizem, ne bo seksualne revolucije, ne bo ne vojn ne padcev imperijev. Kot da bi v nekem smislu vsi dosežki civilizacije in stremljenja prejšnjih generacij visela kot prekletstvo nad našimi udobnimi življenji.

Ecce, homo laborans!

Razpotja, 1. maj 2015 ― Mitja Jančar Hrepenenje po tostranski deželi izobilja, kjer ni niti lakote niti žeje in kjer je dovolj vsega, ne da bi za to bilo treba migniti s prstom, je ena najstarejših fantazij evropskega človeka, je kolektivni sen, ki se je porodil iz praznega želodca srednjeveškega človeka. Tu sta – obratno od biblijskega izročila, ki odreka hrano tistim, ki ne delajo – brezdelje in lenoba vrlini, delavnost in marljivost pa prezirani lastnosti. V Indiji Koromandiji žanje tisti, ki ne seje, največ denarja zasluži tisti, ki tudi največ spi, naokoli pa tekajo živali, že pečene in kuhane ter pripravljene za zaužitje, včasih celo z jedilnim priborom, priročno zapičenim v njihov hrbet.

»Šolstvo sem zapustil – moje poslanstvo je film«

Razpotja, 21. april 2015 ― Rok Biček, režiser intervjuval: Jan Mozetič O filmu Razredni sovražnik, celovečernem prvencu mladega slovenskega režiserja Roka Bička, je bilo v slovenskih (in tujih) medijih že veliko napisanega. Prav zaradi tega, ker se mu zdi, da je v intervjujih o filmu povedal že vse, je Biček komajda privolil v pogovor. Intervju objavljamo več kot eno leto po izidu filma, vendar se zdi trenutek več kot primeren: kot nominiranec za nagrado lux za evropski film leta je Razredni sovražnik jeseni začel svojo pot po evropskih kinematografih. Preveden je bil v vse uradne jezike Evropske unije, kar pomeni tudi, da ga bodo naši zahodni sosedje gledali sinhroniziranega v italijanščino.

Vabilo k pisanju za poletno številko na temo: VOJNA IN MIR

Razpotja, 16. april 2015 ― Vojna je ena najzvestejših spremljevalk človeštva. Zakaj še vedno vztrajamo v vojnah? Kljub temu, da nihče ne more zanikati okrutnosti vojn, prav v tem trenutku na različnih delih sveta poteka na desetine oboroženih spopadov, v katerih umirajo tako vojaki kot civilisti. Si lahko sploh predstavljamo civilizacijo brez vojn? Ali je človeški družbi inherentna, kot ugotavlja Platonov Sokrat v Državi? Ob 100. obletnici začetka soške fronte in 70. obletnici konca druge svetovne vojne želimo v Razpotjih pretresti vprašanje vojne in miru. Prva svetovna vojna je zahtevala na milijone življenj in zaznamovala celotne generacije vpoklicanih, ki so se borili v jarkih na frontnih linijah.

Vabilo k pisanju za poletno številko na temo: VOJNA IN MIR

Razpotja, 16. april 2015 ― Vojna je ena najzvestejših spremljevalk človeštva. Zakaj še vedno vztrajamo v vojnah? Kljub temu, da nihče ne more zanikati okrutnosti vojn, prav v tem trenutku na različnih delih sveta poteka na desetine oboroženih spopadov, v katerih umirajo tako vojaki kot civilisti. Si lahko sploh predstavljamo civilizacijo brez vojn? Ali je človeški družbi inherentna, kot ugotavlja Platonov Sokrat v Državi? Ob 100. obletnici začetka soške fronte in 70. obletnici konca druge svetovne vojne želimo v Razpotjih pretresti vprašanje vojne in miru. Prva svetovna vojna je zahtevala na milijone življenj in zaznamovala celotne generacije vpoklicanih, ki so se borili v jarkih na frontnih linijah.

Zapiski iz Baltimorja

Razpotja, 14. april 2015 ― Neja Tomšič “We are at war and now we know we always were” Gale Burns Ko me ljudje sprašujejo, kako je bilo v Baltimoru, kjer sem dva meseca živela v sklopu rezidenčnega programa za umetnike iz srednje in vzhodne Evrope, nikoli ne vem, kje začeti. Ob številnih poimenovanjih- od pozitivnejših Monumental City, City of Inventors ter Charm City, do izpeljank Harm City, BodyMore, Baltimore Murdaland in ameriška prestolnica heroina, se zdi, da se tudi njegovi prebivalci ne morejo odločiti, kaj je tisto, kar mesto zares zaznamuje. Ko se vozim z vlakom, ki pelje iz New Yorka preko Philadelphije do Baltimorja, resne mejnice med urbanim in neurbanim ni.

“Vsi bi študirali, nihče ne bi delal.” O mitu študentskih privilegijev

Razpotja, 17. marec 2015 ― Lea Kuhar Največkrat slišani kritiki, namenjeni mladim brezposelnim oz. tako imenovanim »večnim študentom«, zvenita nekako takole: »Vsi bi študirali, nihče ne bi delal« in pa »Preveč smo izobraženi – treba je poprijeti za vsako delo, ki se ponudi, ne pa čakati, da bo nekaj samo padlo z neba.« Kljub vsesplošni sprejetosti takšnih in njim podobnih očitkov pa vsi temeljijo na moralističnih sodbah o lenih študentih in študentkah, ki nočejo niti delati niti študirati, ampak v nedogled podaljševati študentski status, medtem ko živijo pri starših ali starih starših vse do poznih tridesetih oz. še dlje. Namen tega članka je podati sistemsko kritiko t.

Podpora uredniškemu odboru časopisa Tribuna

Razpotja, 11. marec 2015 ― Izjava za javnost Pred dobrim tednom je odjeknila novica, da je ŠOU v Ljubljani na sporen način imenoval novo odgovorno urednico časopisa Tribuna, ne glede na eksplicitno nasprotovanje celotnega dosedanjega operativnega kolektiva tega časopisa. Četudi spregledamo mnogo nepravilnosti v samem postopku, ne moremo ignorirati dejstva, da se je ŠOU v Ljubljani s starimi in preverjenimi metodami vmešal v zadeve, ki jih niti ne pozna niti ga preveč ne zadevajo – torej v uredniško politiko Tribune, časopisa, ki je v času svojega ponovnega zaživetja vodil in s tem pokrival specifično nišo, ki je tako posebna kot nujna v slovenski politični krajini.
še novic