Zgodilo se je v muzeju …

Planinski muzej, 18. maj ― V Slovenskem planinskem muzeju se že od vsega začetka zavedamo, kako pomembni so številni dogodki, ki jih prirejamo za naše obiskovalce. Tako razen v poletnih mesecih skozi vse leto pripravljamo petkove muzejske večere. V naši dvorani Triglav so predavali malodane vsi, ki kaj pomenijo v svetu planinstva in alpinizma na Slovenskem. Pripravljamo pa tudi [...]
Zakodirano planinstvo – osmi del: Drugi namig

Zakodirano planinstvo – osmi del: Drugi namig

Planinski muzej, 17. maj ― Je že čas za nov namig? Najprej te spomnim na prvega: Prvi namig Pesem je povezana s postavitvijo Aljaževega stolpa na vrhu Triglava in župnikom Jakobom Aljažem. Vendar ni avtor besedila Aljaž, pač pa je bil to njegov stanovski kolega, ki se je ob objavi podpisal Slavin. Melodija pesmi je navdih za [...]
Objava petih vicev sedemintridesetega izbora

Objava petih vicev sedemintridesetega izbora

SEM, 15. maj ― Uredniški odbor je izbral sedemintrideseti niz najboljših vicev, ki jih zbiramo v okviru našega poziva: A ni zanimivo, da svetovnemu gospodarstvu grozi, da se bo sesulo, ker ljudje kupujejo samo tisto, kar res potrebujejo... Od ponedeljka dalje, če imate suh kašelj in povišano temperaturo, imate navadno gripo... Čakam danes v banki, ko je blagajničarka dala moškemu pred mano kondom. »Mlada dama« je rekel. »Ne želim se hvaliti, toda kaj naj storim s tem? Zame je veliko premajhen«. Pogledala ga je, se nasmehnila in rekla: »To daste na prst, ko uporabljate bankomat«. Finec: »Torej moramo sedaj biti 2 m drug od drugega? Zakaj pa tako blizu?« Moški med korono smo ga res nasrkali. Prej so nam samo žene govorile kako in kaj, sedaj se je pa vmešala še vlada! Seznam vseh izbranih vicev
Novice: Stari bogovi obmolknejo - Gostovanje razstave v Pokrajinskem muzeju v Kopru

Novice: Stari bogovi obmolknejo - Gostovanje razstave v Pokrajinskem muzeju v Kopru

Tolminski muzej, 15. maj ― Po gostovanju arheološke razstave Tolminskega muzeja Stari bogovi obmolknejo na Koroškem si bo razstavo mogoče ogledati tudi v Pokrajinskem muzeju Koper. Avtorja razstave, arheolog mag. Miha Mlinar (Tolminski muzej) in dr. Boštjan Laharnar (Narodni muzej Slovenije) na razstavi predstavljata arheološko podobo Šentviške planote predvsem v smislu bogatega gospodarskega zaledja železnodobnega Mosta na Soči, hkrati pa ...
Zgodba pomočniškega spričevala

Zgodba pomočniškega spričevala

SEM, 15. maj ― Po prvi svetovni vojni in podpisu rapalske pogodbe je Istra in njeno prebivalstvo prešlo pod Italijo. Gospodarske razmere so bile slabe, možnosti za zaposlitev so bile pičle. Družine na majhnih kmetijah s številnimi otroki, ki so v vojni izgubili svoje očete, so se težko preživljale. Med takimi družinami z materjo samohranilko in več otroki je bila tudi Krbavčičeva iz sv. Ivana pri Buzetu. Zaradi revščine so morali družinski člani odhajali »v svet« za zaslužkom. Dela ni bilo lahko najti ne na Reki in ne v Trstu, zato so se še ne polnoletni sin Jakob Krbavčič s svojim starejšim bratom Egidijem in njegovim prijateljem decembra 1920 odpravili iskat delo v Ljubljano. Ker mladoletni Jakob ni mogel dobiti prepustnice za potovanje v Kraljevino SHS, so potovali z vlakom do Rakeka, nato pa so na skrivaj prestopili rapalsko mejo in se peš odpravili proti Ljubljani. Prvo noč so prespali na seniku pri Brezovici, naslednjo že v Ljubljani, v hlevu gostilne Stari tišler. Mladi Jakob Krbavčič se je hotel izučiti za mehanika. Ker pa ni našel mojstra, ki bi ga izučil te obrti, je našel priložnost za poklic pri ljubljanskem svečarju in medičarju Rajku Pečniku na sv. Petra cesti, kasnejši Trubarjevi ulici, ki ga je tudi sprejel pod streho. Pri njem je Krbavčič do svojega petnajstega leta pomagal pri vsakdanjih hišnih opravilih. Kuril je peči pod kotli za vosek, pospravljal po delavnici in pomagal mojstru prevažati izdelke do strank. S 1. januarjem 1922 je petnajstletni Jakob Krbavčič pri mojstru Pečniku nastopil vajeniško dobo, ki je trajala do 1. januarja 1925. Hkrati je na Vrtači v Ljubljani obiskoval občo obrtno nadaljevalno šolo, jo januarja 1925 končal s prav dobrim uspehom in 21. januarja istega leta naredil tudi pomočniški izpit. Slaščičarska in medičarska zadruga v Ljubljani mu je tako 21. januarja 1925 podelila učno pismo, s katerim ga je imenovala za pomočnika. Krbavčič je nato pri Pečniku delal kot pomočnik in mojstru, ki je bil vdovec in ni imel bližnjih sorodniko
Poletna muzejska noč 2020

Poletna muzejska noč 2020

Trubarjeva domačija, 15. maj ― Trubarjeva domačija, Rašica od 18. do 23. ure ob 19. uri Mala barja Mišje doline – predstavitev infotočke Mišja dolina - Natura 2000 in tematske poti Modri bleščavec (Zavod Parnas) ob 21.uri spletno predavanje Andreja Perhaja: Trubar in njegov čas – spletno predavanje Za individualne obiskovalce bo na ogled domačija s svojimi stalnimi postavitvami in likovna razstava Trubarjevi kraji, ki bo letos posvečena 100. obletnici književnika Jožeta Javorška. Občina Velike Lašče – Trubarjeva domačija

Odprtje razstave Suzanne Király-Moss & Sebastijana Časarja z naslovom Križpotja

Galerija-Muzej Lendava, 15. maj ― Galerija-Muzej Lendava vas vljudno vabi na virtualno odprtje razstave Suzanne Király-Moss in Sebastijana Časarja z naslovom Križpotja, ki bo v ponedeljek, 18. maja 2020, ob 18. uri na družabnem omrežju Facebook in na uradni spletni strani našega zavoda (www.gml.si). Razstava bo na ogled v Sinagogi Lendava, ki po zaprtju zaradi epidemije ponovno odpira svoja vrata za obiskovalce. Preberite več →
Zakodirano planinstvo – sedmi del: Rešitev

Zakodirano planinstvo – sedmi del: Rešitev

Planinski muzej, 15. maj ― Kako je nastal Špik ali zgodba o velikanu Ledencu Okrutni velikan Ledenec, ki ni prenesel ognja in sonca, si je za svoj dom zaželel goro, ki bo segala do samega neba. Ostali velikani, ki so se okrutneža bali, so se takoj lotili dela. Tistega, ki se je pritožil, je Ledenec ubil. Tlake [...]

Plečnik v Kamniku

Medobčinski muzej Kamnik, 15. maj ― Kot je zapisano v Kamniško-komendskem biografskem leksikonu je arhitekt Jože Plečnik (1872-1957) v Kamnik največ prihajal v zrelih in poznih letih.  Med letoma 1932 in 1934 je bila zasnovana in zgrajena “Lovska koča kralja Aleksandra” (znana tudi kot “Plečnikov dvorec” ali “Titov dvorec”) v Kamniški Bistrici.  Večina del na Kamniškem je nastala po drugi svetovni vojni, […] The post Plečnik v Kamniku appeared first on MM:K.
še novic