Leo van Doeselaar in njegov recital v koncertni dvorani Concertgebouw v Amsterdamu

ARS Obiski kraljice, 9. avgust 2018 ― V oddaji vabimo k poslušanju orgelskega koncerta, ki je potekal v Amsterdamu, v znameniti koncertni hiši Concertgebouw, ki so jo konec 19. stoletja zgradili v neoklasicističnem slogu. […] V oddaji vabimo k poslušanju orgelskega koncerta, ki je potekal v Amsterdamu, v znameniti koncertni hiši Concertgebouw, ki so jo konec 19. stoletja zgradili v neoklasicističnem slogu. V njej je več dvoran, največja med njimi, ki ima 1974 sedežev, pa predvsem zaradi svoje akustike sodi med najodličnejše dvorane na svetu. Vse od leta 1888, ko je bil v dvorani prvi koncert, v njej gostujejo največji solisti in različne zasedbe, ki jim dirigirajo vrhunski dirigenti. Dvorana se ponaša tudi z veličastnimi orglami, ki jih je leta 1890 zasnoval Michael Maarschalkerweerd iz Utrechta. Za takratnih 22.352 guldnov je izdelal trimanualno glasbilo s 60-imi registri, orgelsko omaro pa je oblikoval arhitekt Dolf van Gendt. V letih 1990 do 1993 je orgle obnovila nizozemska orgelska delavnica Flentrop, ki jim je povrnila prvotno zvočnost in izboljšala njihovo mehaniko. Glavni organist v dvorani Concertgebouw je že vrsto let nizozemski orglavec Leo van Doeselaar…

Riko Debenjak in Tina Mohorović

ARS Svet kulture, 9. avgust 2018 ― O pregledni razstavi Rika Debenjaka v Mednarodnem grafičnem likovnem centru V Mednarodnem grafičnem likovnem centru so ob letošnji 110-obletnici rojstva umetnika pripravili pregledno razstavo grafika Rika Debenjaka. Ob Jakcu in Miheliču je bil eden izmed utemeljiteljev ljubljanske grafične šole, ki se je odmaknila od črno-bele grafike k barvni; za njegov opus pa so značilni ljudski, kraški motivi in motrenje človekove relacije s kozmosom. Napovedali bomo tudi razstavo grafičarke mlajše generacije Tine Mohorović, ki v svojih delih prek tehnik globokega tiska subtilno-ekspresivno upodablja človeško figuro. Tudi to razstavo, naslovljeno Anonimi, odpirajo danes v MGLC-ju … Vabljeni k poslušanju!

Ne skrbi, peš ne bo prišel daleč, Plesna terapija, Prenovljeni Marvin, Sarajevski filmski festival

ARS Gremo v kino, 8. avgust 2018 ― Sarajevski filmski festival tokrat s pestro slovensko udeležbo Biografska komična drama Ne skrbi, peš ne bo prišel daleč, v kateri blesti Joaquin Phoenix, romantična komedija Plesna terapija in drama Prenovljeni Marvin – to so teme tokratne oddaje, v kateri govorimo tudi o Sarajevskem filmskem festivalu s pestro slovensko udeležbo.

Promenada Tine Kolenik v galeriji Kresija

ARS Svet kulture, 8. avgust 2018 ― Razstava prikazuje promenado bitij z različnimi družbenimi vlogami in statusi. Njihova pokrivala so narejena iz lubeničnih odpadkov Vizualna umetnica, kostumografka in članica umetniškega tandema Eclipse Tina Kolenik je razstavo naslovila PROMENADA, Cikel selfijev. Konceptualno ozadje projekta je hvalnica reciklaži ter poziv k strpnosti, gre pa tudi za implicitno kritiko družbe, ki ustvarja čedalje več vsakovrstnih odpadkov. V nadaljevanju oddaje se bomo preselili v galerijo Društva likovnih umetnikov, kjer bodo zvečer odprli razstavo z naslovom Pre/lom. Razstava odstira vpogled v opus mlade akademske slikarke Urše Prek, ki s svojimi deli nagovarja k razmisleku o klasičnem konceptu slike in njeni sporočilnosti v današnjem času.

Koncert Nazaj h koreninam

ARS Svet kulture, 7. avgust 2018 ― 66. festival Ljubljana bo nocoj ponudil večer v družbi izvrstnih komornih glasbenikov Na koncertu z naslovom Nazaj h koreninam bodo združili moči Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije ter violinist in koncertni mojster Dimitrij Sitkovecki. V prvem delu koncerta se bodo poklonili skladatelju Urošu Kreku, v drugem delu pa bo na sporedu Šostakovičev znameniti Godalni kvartet št. 8. V oddaji bomo prelistali tudi otroške in mladinske knjižne novosti.

Polaganje spotikavcev v Ljubljani in spremljajoča projekta

ARS Svet kulture, 6. avgust 2018 ― Projekt polaganja spotikavcev, spominskih znamenj v obliki kamnitih tlakovcev, je v Ljubljani zasnoval Judovski kulturni center. Pred mikrofon bomo povabili umetnika Mirana Moharja in Vuka Ćosića, ki sta s posebnima umetniškima deloma pospremila polaganje spotíkavcev, kamnitih znamenj v spomin na žrtve holokavsta. V oddaji tudi o festivalu Glasbe sveta, ki se nocoj začenja na Gradu Kromberk pri Novi Gorici. Vabljeni k poslušanju nekaj minut po šestnajsti!

Marko Pavliha: Pritisni na tipko Človek

ARS Izšlo je, 6. avgust 2018 ― Dr. Marko Pavliha je mednarodno priznani pravnik in univerzitetni profesor, v zadnjih letih pa tudi vse bolj priznan esejist Dr. Marko Pavliha je mednarodno priznani pravnik in univerzitetni profesor, v zadnjih letih pa tudi vse bolj priznan esejist. O njegovi dobri esejistični kondiciji priča tudi zbirka Pritisni na tipko Človek, objavljena pri podjetju Lexpera (GV Založba). Več o zbirki in njeni naslovni tematiki ter še čem bo avtor povedal v pogovoru z Markom Goljo, posnetim v studiu Radia Koper, prebral pa nam bo tudi uvodno pesem Človek in odlomek iz eseja Biti ustvarj(al)en, nagrajenega na natečaju revije Sodobnost. Nikar ne zamudite.

Marjan Pungartnik

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 6. avgust 2018 ― Konec julija je dopolnil 70 let pesnik in pisatelj Marjan Pungartnik Marjan Pungartnik Konec julija je dopolnil 70 let pesnik in pisatelj Marjan Pungartnik. Rodil se je na zahodnem obrobju Pohorja, kar je zaznamovalo njegovo poznejše ustvarjanje. Diplomiral je iz novinarstva, že desetletja pa se ob pisanju ukvarja tudi z mentorskim in uredniškim delom. Urejal je številne publikacije in vpeljal prvo slovensko literarno spletno revijo Locutio. Z Marjanom Pungartnikom se je pred desetletjem pogovarjala Vida Curk.

Petra Kolmančič: Tretja oseba dvojine / Andres Neuman: Stvari, ki jih ne narediva / Widad Tamimi: Vrtnice vetra / Jan Werner Müller Kaj je populizem?

ARS S knjižnega trga, 6. avgust 2018 ― V oddaji S knjižnega trga nas čakajo pesniška zbirka Petre Kolmančič Tretja oseba dvojine, kratke zgodbe Andresa Neumana Stvari, ki jih ne narediva, roman Widad Tamimi Vrtnice vetra in […] V oddaji S knjižnega trga nas čakajo pesniška zbirka Petre Kolmančič Tretja oseba dvojine, kratke zgodbe Andresa Neumana Stvari, ki jih ne narediva, roman Widad Tamimi Vrtnice vetra in delo Jana Wernerja Müllerja Kaj je populizem?. Recenzije so napisali Zarja Vršič, Matej Bogataj, Jasna Lasja in Beti Burger.

Grand Pièce Symphonique Cesarja Francka

ARS Obiski kraljice, 6. avgust 2018 ― Delo je skladatelj uvrstil v zbirko Šestih skladb za vélike orgle, komponiral pa ga je v letih od 1860 do 1862 V tokratni, krajši oddaji Obiski kraljice vas vabimo k poslušanju enega samega orgelskega dela, to je Grand Piece Symphonique Cesarja Francka. Delo je skladatelj uvrstil v zbirko Šestih skladb za vélike orgle, komponiral pa ga je v letih od 1860 do 1862, potem ko je bil leta 1859 imenovan za organista bazilike sv. Klotilde v Parizu – tam je slovita delavnica Cavaillé-Coll malo pred tem postavila nove, takrat moderne t.i. »simfonične« orgle.

Nataša Sukič: Bazen

ARS Izšlo je, 6. avgust 2018 ― Roman se je uvrstil med deseterico, ki so se potegovali za kresnika Roman Bazen pisateljice in političarke Nataše Sukič je izšel v knjižni zbirki Piramida pri založbi Litera zgodaj spomladi (z letnico 2017). Uvrstil se je med deset romanov, ki so se potegovali za kresnika, predvsem pa je še en prepoznaven avtoričin roman, v katerem sta eno prepričljiva upodobitev odraščajočih najstnic in samosvoja pripoved stkani iz drobcev o resničnih dogodkih, psiholoških prebliskov in pisateljičine domišljije. Več o romanu bo avtorica povedala v oddaji Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi odlomka iz romana Bazen. Nikar ne zamudite.

Lalo, Granados, de Falla: Španska glasba (ponovitev)

ARS Čas, prostor in glasba, 6. avgust 2018 ― Španska simfonijo za violino in orkester v d-molu, opus 21, francoskega skladatelja Edouarda Laloja V oddaji »Čas, prostor in glasba« bomo predvajali Špansko simfonijo za violino in orkester v d-molu, opus 21, francoskega skladatelja Edouarda Laloja – Pariškemu orkestru bo dirigiral Daniel Barenboim, solist bo Itzhak Perlman; skladbo za violončelo in klavir »Goyescas« Enriqua Granadosa – na violončelo bo igral Asier Polo, pri klavirju bo Edelmiro Arnaltes, in Tri stavke (Sosedov ples – Seguidillas, Mlinarjev ples – Farruca in Sklepni ples – Jota) iz druge baletne suite »Trirogeljnik« Manuela de Falle. Pittsburškemu simfoničnemu orkestru bo dirigiral André Previn. Ponovljeno oddajo »Čas, prostor in glasba« s podnaslovom ‘Španska glasba’ je pripravil Pavel Mihelčič, posnel jo je Stane Košmerlj, bral je Ivan Lotrič.

Dva premisleka o pretekli gledališki sezoni

ARS Oder, 6. avgust 2018 ― Še ena gledališka sezona se je poslovila Še ena gledališka sezona se je poslovila. O tem, kaj smo v preteklih desetih mesecih videli in kako smo na to gledali, smo se pogovarjali z Niko Leskovšek in Nenadom Jelesijevićem. Vabimo vas k poslušanju!

Okolica Rogaške Slatine

ARS Za en bokal muzike, 6. avgust 2018 ― V oddaji Za en bokal muzike poslušamo posnetke ljudske glasbe iz starejših oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi in iz arhivov naše radijske postaje […] V oddaji Za en bokal muzike poslušamo posnetke ljudske glasbe iz starejših oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi in iz arhivov naše radijske postaje ter Glasbeno narodopisnega instituta. Tako nam ponuja vpogled v izvedbene prakse in enkratne interpretacije pevcev in godcev, obenem pa tudi v spremembe v načinih izvajanja in odnosu do izročila, kot jih prinaša čas in spreminjanje načina življenja. Tokrat bomo slišali posnetke pevcev in godcev iz okoliških vasi Rogaške Slatine iz leta 1990.

Prakse discipliniranja v 17. stoletju in sodobna umetniška produkcija

ARS Ars humana, 6. avgust 2018 ― Zakaj je bilo v 17. stoletju v okviru Akademije pomembno disciplinirati slikarja in ne recimo peka, čevljarja ali izdelovalca nožev? »Ker se je sodobna država po Foucaultu oblikovala v intenzifikaciji pastoralnih oblik oblasti, lahko rečemo, da so spremembe, ki so se dogajale na področju slikarstva v 17. stoletju, izjemno pomembne za razumevanje sodobne umetnosti,« v knjigi Umetnost in disciplina, Zgodovina urjenja umetnikov, tkalcev in beračev v klasični dobi zapiše doktor sociologije kulture in akademski slikar Andrej Pezelj. Želja po izobraževanju, ki je eden od najpomembnejših vidikov pastoralne oblasti, je bila tako tisti temeljni kamen (samo)discipline, ki se je kalila skozi skupinske in kontinuirane oblike izobraževanja in katere rezultat sta bila spremenjena umetniška praksa in spremenjeno razumevanje umetnin v 17. stoletju. Kaj nam vpogled v prakse discipliniranja v 17. stoletju pove o sodobni umetniški produkciji? O tem bo govoril dr. Andrej Pezelj.

Novice

podkasti