Prejemniki nagrad Prešernovega sklada: Martina Batič

Prejemniki nagrad Prešernovega sklada: Martina Batič

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 10. februar 2019 ― Dirigentko Martino Batič je v svetovno zborovsko orbito izstrelila nagrada Erica Ericsona, zdaj je dirigentka Zbora Francoskega radia v Parizu Dirigentko Martino Batič je v svetovno zborovsko orbito izstrelila nagrada Erica Ericsona, kmalu zatem je na oder pripeljala zbor Opere SNG Ljubljana, pred tem je bila korepetitorka Akademskega zbora Toneta Tomšiča, še prej je vodila pevce na koru v Ajdovščini. Najprej pa je v osnovnošolski zvezek zapisala obljubo, da jo glasba tako nagovarja, da si bo izbrala glasbeni poklic. Zdaj je dirigentka Zbora Francoskega radia v Parizu. Z Martino Batič se je za oddajo Naši umetniki pred mikrofonom pogovarjala Brigita Rovšek.
Milton Glaser – razstava plakatov v MGLC

Milton Glaser – razstava plakatov v MGLC

ARS Likovni odmevi, 9. februar 2019 ― Ustvaril je številne izvirne in revolucionarne oblikovalske rešitve, od reklam in celostnih podob, do naslovnic knjig in glasbenih plošč, najbolj znan pa je po svojih plakatih. Znotraj zgodovine grafičnega oblikovanja ima delo Miltona Glaserja posebno mesto. V svojem plodnem ustvarjalnem opusu je ustvaril številne izvirne in revolucionarne oblikovalske rešitve, od reklam in celostnih podob, do naslovnic knjig in glasbenih plošč. V zgodovino pa se je vpisal predvsem kot mojster plakata, ki ga je ustvarjal tako za gledališke predstave, likovne razstave kot koncerte. Del njegovega obsežnega opusa oblikovanja plakatov je od novembra na ogled v Mednarodnem grafičnem likovnem centru, saj je oblikovalec podaril 35 svojih plakatov za njihovo stalno zbirko. V oddaji Likovni odmevi bomo predstavili Glaserjevo delo in razstavo, za katero je sam oblikoval poseben plakat. Aleksandri Saški Gruden bosta o tem spregovorila direktorica MGLC Nevenka Šivavec in kustos Miha Colner.
Prešerno na Prešernov dan

Prešerno na Prešernov dan

ARS Svet kulture, 8. februar 2019 ― Mineva 170. let od smrti velikega pesnika. Po vsej državi se odvijajo številne prireditve, muzeji in galerije so odprli svoja vrata. V tokratni praznični oddaji boste slišali utrinke iz tradicionalnega recitala Prešernove poezije na osrednjem ljubljanskem trgu, odpravili smo se na Prešernov smenj v Kranj, povabili vas bomo tudi v Društvo slovenskih pisateljev na branje v sklopu akcije Svet brez zidov. V oddaji bo zvenela uglasbena Prešernova poezija Vlada Kreslina, Ditke Haberl in skupine Tantadruj. Poročamo še o dveh novih gledaliških uprizoritvah v SNG Maribor in SSG Trst.
Tuji vplivi

Tuji vplivi

ARS Za en bokal muzike, 8. februar 2019 ― Tokrat bomo slišali posnetke iz oddaje, ki je bila na sporedu leta 1979, v njej pa so se posvetili prisotnosti tujih vplivov v naši ljudski pesmi V oddaji Za en bokal muzike poslušamo posnetke ljudske glasbe iz starejših oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi in iz arhivov naše radijske postaje ter Glasbeno narodopisnega instituta. Tokrat bomo slišali posnetke iz oddaje, ki je bila na sporedu leta 1979, v njej pa so se posvetili prisotnosti tujih vplivov v naši ljudski pesmi.
Čas brez nedolžnosti. Novejše slikarstvo v Sloveniji.

Čas brez nedolžnosti. Novejše slikarstvo v Sloveniji.

ARS Arsov forum, 8. februar 2019 ― Pogovor ob vprašanju: »Kaj je s sliko danes?« V Moderni galeriji v Ljubljani je na ogled razstava Čas brez nedolžnosti. Novejše slikarstvo v Sloveniji. Pregledna razstava, ki jo je kurirala dr. Martina Vovk, prikazuje dela slovenskih slikark in slikarjev, rojenih v 70.ih in 80. letih minulega stoletja. Osrednje vprašanje, ki ga odpira razstava, je »Kaj je s sliko danes?« Na to in druga vprašanja o likovni umetnosti mlajših slovenskih umetnic in umetnikov se bomo pogovarjali s Petjo Grafenauer, likovno kritičarko, kuratorico in redno profesorico na Akademiji za likovno umetnost za oblikovanje, Tugom Šušnikom, akademskim slikarjem in profesorjem na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje in z akademskima slikarjema Urošem Weinbergerjem in Mitom Gegičem. Med snemanjem oddaje Arsov forum smo prejeli pojasnilo direktorice Moderne galerije in Muzeja sodobne umetnosti Metelkova, Zdenke Badovinac, v zvezi s katalogom, ki ob razstavi Čas brez nedolžnosti. Novejše slikarstvo v Sloveniji, ni izšel, četudi se strokovni javnosti to zdi neobhodno nujno. Delovni naslov oddaje je bil zato Namesto kataloga. Zdenka Badovinac, direktorica MG+MSUM, odsotnost kataloga takole pojasnjuje: Spoštovani, Naslov vaše okrogle mize žal ne zadene bistva problema. Moderna galerija dobi za svoje razstave v dveh muzejih, v Moderni galeriji in Muzeju sodobne umetnosti Metelkova, samo nekaj več kot sto tisoč evrov letno, kar imajo muzeji v razvitem svetu za manjše razstave! Kataloga za razstavo Čas brez nedolžnosti nismo naredili zato, ker imamo letos, tako kot tudi vsako leto, premalo denarja za program. V letu 2019 načrtujemo v obeh muzejih 5 večjih razstav in še nekaj manjših razstavnih projektov in obrazstavnih dogodkov, za kar imamo na voljo s strani države le 120.000 €. Moderna galerija od leta 2011, ko deluje na dveh lokacijah, dobi za razstave manj denarja, kot smo ga leta 2010 , ko smo delovali samo v eni hiši. Katalog razstave Čas brez nedolžnosti žal še zdaleč ni edini in žal tu
Kultura in literatura

Kultura in literatura

ARS Svet kulture, 7. februar 2019 ― Dan pred nacionalnim kulturnim praznikom poročamo o zbirki kratkih zgodb Navodila za srečo Vinka Möderndorferja in zbirki esejev Katje Perat Naredite Ameriko spet obvladljivo Dan pred kulturnim praznikom posvečamo slovenski literaturi, natančneje dvema novostma Cankarjeve založbe. Zbirka kratkih zgodb Navodila za srečo Vinka Möderndorferja se posveča človeškim razmerjem, Katja Perat pa v zbirki esejev z naslovom Naredite Ameriko spet obvladljivo pripoveduje o svojem osebnem doživljanju srednjega zahoda Združenih držav v neločljivi povezavi z ameriškim ter globalnim političnim in kulturnim dogajanjem. V oddaji bomo med drugim slišali še, kako Prešernov dan praznujejo v Zagrebu, poročali o odkritju skulptur Damijana Kracine v praznih nišah na fasadi Narodne galerije v Ljubljani in obiskali razstavo sodobnih slikarjev sakralne umetnosti v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani.
Čas prihodnosti – Kaj se lahko zgodi?

Čas prihodnosti – Kaj se lahko zgodi?

ARS Čas, prostor in glasba, 7. februar 2019 ― Najprej bomo poslušali Simfonijo št. 41 v C-duru Wolfganga Amadeusa Mozarta – Dunajske filharmonike bo vodil Karl Böhm V oddaji ‘Čas prihodnosti – Kaj se lahko zgodi?’ bomo predvajali glasbo dveh genialnih skladateljev. Najprej bomo poslušali Simfonijo št. 41 v C-duru Wolfganga Amadeusa Mozarta – Dunajske filharmonike bo vodil Karl Böhm. V drugem delu oddaje pa bomo predvajali posnetek Koncerta za klavir in orkester v g-molu št. 2 Camilla Saënt-Saensa. Pri klavirju bo Dubravka Tomšič Srebotnjak, Simfoničnemu orkestru Radiotelevizije Slovenija bo dirigiral Anton Nanut. Triindvajseto oddajo iz cikla »Čas prihodnosti« pod naslovom »Kaj se lahko zgodi?«, je posnel Stane Košmerlj, bral je Ivan Lotrič; oddaje »Čas, prostor in glasba« pripravlja  profesor Pavel Mihelčič.
Dobitniki Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada

Dobitniki Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada

ARS Kulturna panorama, 6. februar 2019 ― Pregled izstopajočih kulturnih dogodkov teh dni bomo začeli pri našem osrednjem kulturnem prazniku Pregled izstopajočih kulturnih dogodkov teh dni bomo začeli pri našem osrednjem kulturnem prazniku – strnili smo nekaj vtisov s slovesne podelitve Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada. Ljubljanska Akademija za glasbo letos praznuje 80-letnico svojega obstoja; več o častitljivem jubileju v oddaji, v kateri vas bomo podrobneje seznanili tudi z dvema razstavama: z razstavo Plečnikov NUK in z razstavo Uporabljam ali opazujem? primorskega ustvarjalca Eneja Gale. V sklepnem delu oddaje izpostavljamo izid dveh monografij: monografijo Srednjeveški rokopisi in rokopisni fragmenti je podpisala ddr. Nataša Golob, v transkripciji Toneta Krampača in pod uredništvom dr. Lovra Šturma pa je izšla knjiga Ljubljanske družine v 18. stoletju.
Kafarnaum, Soba pobega, Kako izuriti svojega zmaja 3, 69. Berlinale, festival kratkega filma v Clermont-Ferrandu

Kafarnaum, Soba pobega, Kako izuriti svojega zmaja 3, 69. Berlinale, festival kratkega filma v Clermont-Ferrandu

ARS Gremo v kino, 6. februar 2019 ― V središču pozornosti bodo Kafarnaum, 69. Berlinale in največji festival kratkega filma na svetu Za premiero tedna smo izbrali Kafarnaum, film libanonske režiserke Nadine Labaki. V njegovo središče je postavila dečka, odraščajočega v revščini bejrutskega sluma, ki se odloči, da bo tožil starša, ker sta ga rodila v svet brez prihodnosti. V oddaji bomo ocenili še psihološki triler Soba pobega in tretji del animirane pustolovščine Kako izuriti svojega zmaja. Poročali bomo o tem, kaj ponuja 69. edicija festivala Berlinale, in o vrhuncih festivala kratkega filma v francoskem Clermont-Ferrandu, ki je največji festival v svetovnem merilu, posvečen kratki filmski formi.
Glazerjeva knjižnica v Mariboru

Glazerjeva knjižnica v Mariboru

ARS Svet kulture, 6. februar 2019 ― Osebna knjižnica pesnika in knjižničarja Janka Glazerja je nova pridobitev Univerzitetne knjižnice Maribor Teme tokratne oddaje Svet kulture so prenos osebne knjižnice Janka Glazerja v Univerzitetno knjižnico Maribor, spominska razstava Arheološka podoba v plakatih Matjaža Vipotnika v Posavskem muzeju Brežice, razstava slikarja Emerika Bernarda v Bežigrajski galeriji 2 ter Škerjančeve nagrade, ki jih Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana podeljuje najzaslužnejšim dijakom, profesorjem in sodelavcem šole. Vabljeni k poslušanju!
Kakšni retoriki smo Slovenci?

Kakšni retoriki smo Slovenci?

ARS Jezikovni pogovori, 6. februar 2019 ― Kakšna retorika sta predsednik države Borut Pahor in predsednik vlade Marjan Šarec? Neverjetno se zdi, da ima Slovenija v retoriki dva svetovna rekorda. Imamo največ šol retorike na prebivalstvo in smo edini, ki imajo retoriko kot samostojni predmet v osnovni šoli. Ali to pomeni, da smo tudi izvrstni retoriki? Kakšna retorika sta predsednik države Borut Pahor in predsednik vlade Marjan Šarec? Kaj odlikuje dobrega retorika v klasičnem pomenu besede? Gost oddaje bo redni profesor retorike in argumentacije, direktor Pedagoškega inštituta Igor Ž. Žagar. Izhodišče pogovora je bila knjiga »učitelj kot retorik«, ki si jo lahko snamete na tej povezavi.
Cikel Kromatika in Skupni pomeni

Cikel Kromatika in Skupni pomeni

ARS Svet kulture, 5. februar 2019 ― V ljubljanskem Cankarjevem domu bo nocoj koncert iz cikla Kromatika. V ljubljanskem Cankarjevem domu bo nocoj koncert iz cikla Kromatika. Simfonični orkester RTV SLO s  solistom violinistom Robertom Lakatošem bo nastopil pod taktirko Jamesa Tuggla, izvedel pa bo dela Žebreta, Šostakoviča in Beethovna. V oddaji predstavljamo tudi razstavo o umetniški samoorganizaciji in sodelovanju Skupni pomeni, ki jo bodo odprli v ljubljanskem Škucu.
Tomaž Kozamernik: O lovljenju Froda

Tomaž Kozamernik: O lovljenju Froda

ARS Esej na radiu, 5. februar 2019 ― Kakšne so razlike med fantazijo in znanstveno fantastiko? Sodobno in klasično fantazijo? Kakšne so razlike med fantazijo in znanstveno fantastiko? Sodobno in klasično fantazijo? Kakšna so merila fantazijske književnosti? Kako se odrežejo tuji avtorji in kako domači? Na ta vprašanja odgovarja Tomaž Kozamernik v eseju O lovljenju Froda. Esej je izšel v elektronskem mediju Literarno-umetniškega društva Literatura marca 2018. Glasbeni vrinki so odlomki iz videoigre Witcher 3: Wild hunt, avtorji glasbe: Marcin Przybyłowicz, Mikołaj Stroiński, skupina Percival. Izvajali so skupina Percival, državni brandenburški orkester iz Frankfurta in dirigent Bernd Ruf. Urednika oddaje sta Mihael Kozjek in Andrej Rot.
José Cura v ljubljanski Unionski dvorani

José Cura v ljubljanski Unionski dvorani

ARS Svet kulture, 4. februar 2019 ― Edina radijska dnevna informativna oddaja o kulturi. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko. V Unionski dvorani v Ljubljani bo nocoj gostoval argentinski tenorist José Cura. Svetovno znani operni interpret bo ob spremljavi Simfoničnega orkestra SNG Maribor pod taktirko Simona Krečiča izvedel operne arije. Predstavili bomo najnovejše izdaje otroške in mladinske literature ter razstavo o življenju v Krškem v 80. letih prejšnjega stoletja. Več malce po šestnajsti!
Jeanu Guillouju v spomin

Jeanu Guillouju v spomin

ARS Obiski kraljice, 4. februar 2019 ― Njegove kompozicije, nenavadne transkripcije in presenetljive improvizacije so vznemirjale, razburjale in tudi navduševale orgelsko občinstvo V 88-tem letu starosti je 26. januarja letos preminil Jean Guillou, francoski orgelski virtuoz, katerega kompozicije, nenavadne transkripcije in presenetljive improvizacije so vznemirjale, razburjale in tudi navduševale orgelsko občinstvo. Nekatere med njimi boste slišali tudi v tokratni oddaji.
Franci Novak: Vračanje pogleda

Franci Novak: Vračanje pogleda

ARS Izšlo je, 4. februar 2019 ― Pesmi v njej so pisane v dvostišjih, ki jim občasno sledi sklepni verz, na tematski ravni se v knjigo na vseh ravneh vpisuje dialektika med biti zunaj – biti znotraj Vračanje pogleda je tematsko in oblikovno prefinjeno grajena knjiga. Pesmi v njej so pisane v dvostišjih, ki jim občasno sledi sklepni verz, na tematski ravni se v knjigo na vseh ravneh vpisuje dialektika med biti zunaj – biti znotraj, govoriti iz sebe ali zreti nase iz daljave. In tudi tretjo samostojno knjigo Francija Novaka odlikuje samosvoj, subtilen preplet liričnosti in narativnosti. Vračanje pogleda je knjiga, ki je ljubitelji poezije ne bi smeli spregledati.
Dramaturška križišča: Ana Vujanović

Dramaturška križišča: Ana Vujanović

ARS Oder, 4. februar 2019 ― O krajinski dramaturgiji »Dramaturgija je danes bolj kot kdajkoli umetniško cvetoče polje, ki se po eni strani nenehno širi, po drugi pa ga poseljujejo različni diskurzi in prakse, izhajajoči iz drugih družbenih in kulturnih krogov. Hkrati s tem, ko opazujemo, kako se je dramaturgija izluščila iz drame, gledališkega odra, črne škatle in celo uprizoritve v najširšem umetniškem smislu, lahko sledimo tudi temu, kako nanjo vplivajo današnji mediji, kino, splet, upravljanje dela, izobraževalni sistem, popularna glasba, življenjski slogi, organizacija zaznavanja in pozornosti, kakor tudi finančna kriza, protesti, skupščine in samoorganizirane skupnosti, ki so se v zadnjih letih pojavile v Evropi.« V besedilu O krajinski dramaturgiji danes zapiše teoretičarka, dramaturginja in režiserka Ana Vujanović. Z njo se je pogovarjala Saška Rakef, pogovor pa smo prepletli z odlomki iz besedila.
Potuje pesem

Potuje pesem

ARS Ars humana, 4. februar 2019 ― Miš založba v soorganizaciji s petimi splošnimi knjižnicami letos devetič organizira mladinski literarni festival Bralnice pod slamnikom Miš založba v soorganizaciji s petimi splošnimi knjižnicami letos devetič organizira mladinski literarni festival Bralnice pod slamnikom, ki ob promociji branja v ospredje postavlja medkulturno strpnost in medgeneracijsko sodelovanje. Letos so si organizatorji zadali poseben izziv: približati mladim poezijo in jih navdušiti za to, da bodo prosti čas posvetili tudi branju kakšne pesniške knjige. O tem, kako bodo k temu pristopili, bomo spregovorili v oddaji. Pa tudi o tem, kakšne so posebnosti literarnega festivala za mlade v razmerju do tovrstnih festivalov, namenjenih odraslim in o tem, kako pomemben je za mlade bralce neposredni stik z ustvarjalci – Bralnice pod slamnikom vsako leto gostijo uveljavljene pisatelje, letošnji osrednji gost pa bo pisatelj, pesnik, prevajalec, literarni zgodovinar in profesor na Univerzi v Celovcu Peter Svetina, slovenski izbranec za nominacijo za Andersenovo nagrado.
Mirana Likar Bajželj: Bibavica / Andraž Teršek: Razmetanost pozlačenega drobca

Mirana Likar Bajželj: Bibavica / Andraž Teršek: Razmetanost pozlačenega drobca

ARS S knjižnega trga, 4. februar 2019 ― Péter Nádas: Vzporedne zgodbe / Darka Zvonar Predan: Boris Pahor, najini pogovori V oddaji S knjižnega trga nas čakajo roman Mirane Likar Bajželj Bibavica, pesniška zbirka Andraža Terška Razmetanost pozlačenega drobca, romana Petra Nadasa Vzporedne zgodbe in knjiga Darke Zvonar Predan Boris Pahor, najini pogovori. Recenzije so napisali Zarja Vršič, Miša Gams, Maja Žvokelj in Robi Šabec.
še novic