Sodobni pogled na ikone

Sodobni pogled na ikone

ARS Likovni odmevi, 9. avgust 2019 ― Razstava v Mestnem muzeju Ljubljana ikone iz ruskih muzejev postavlja v današnji kontekst Podobe, ki so prišle iz neba in so jih naslikali angeli – to je ena izmed razlag nastanka ikon, upodobitev svetih oseb in bibličnih dogodkov, ki so značilne so predvsem za vzhodno krščanstvo, med drugim tudi za Rusijo. Ta je pogosto označena kar kot dežela ikon, čeprav so te tja skupaj s pravoslavno vero prišle iz Bizanca. Izbor ikon iz treh ruskih muzejev je trenutno na ogled tudi v Sloveniji – v Mestnem muzeju Ljubljana si namreč lahko še do 15. septembra ogledate razstavo Ikone: Zakladi ruskih muzejev. Razstava s sodobnim pogledom na ikone izpostavlja razkorak med današnjim obiskovalcem muzeja in temi upodobitvami svetih oseb in bibličnih dogodkov, ki že več kot tisočletje nastajajo po natančno določenih pravilih. V oddaji jo predstavljajo avtorja projekta Blaž Vurnik in Blaž Peršin in avtor postavitve Miran Mohar, spremlja pa jo tudi avtorska glasba Alda Kumarja Ikona časa, ki je nastala prav za razstavo.
Stara glasba in poplava likovnih del  

Stara glasba in poplava likovnih del  

ARS Svet kulture, 9. avgust 2019 ― V Radovljici najprej koncerti Antonija Vivaldija Spored Festivala Radovljica, ki se jutri začenja s koncerti Antonija Vivaldija in sodobnikov, je tako kot vedno sestavljen iz glasbenih del zvenečih skladateljskih imen, ki jih izvajajo v mednarodnem prostoru priznani umetniki. Na tradicionalnem  Ex – temporu  Eko Drava v Mariboru pa  sodelujoči, med njimi je veliko ljubiteljskih umetnikov, z različnimi likovnimi tehnikami ustvarjajo podobe, ki jih v naravi navadno rišejo posledice poplav; poplave so namreč letošnja izhodiščna tema. Poslušajte oddajo Svet kulture po 16. uri.  
Porabje

Porabje

ARS Za en bokal muzike, 9. avgust 2019 ― Po glasbi Prekmurja poslušamo še pesmi istega kulturnega prostora, ki je pred sto leti ostal na drugi strani meje Prejšnji teden smo oddajo Za en bokal muzike posvetili Prekmurju, tokrat pa se bomo poklonili drugemu delu istega kulturnega prostora, ki je pred sto leti ostal na drugi strani meje – Porabju. Slišali bomo predvsem značilne pesmi, nekaj je tudi takih, ki smo jih že spoznali v prekmurski različici,  spet druge so takšne, ki jih poznajo na vsem slovenskem prostoru, pa so v Porabju dobile drugačno barvo in podobo, tudi zaradi jezika…
Zvesti moški

Zvesti moški

ARS Gremo v kino, 8. avgust 2019 ― Abel tako zvesto sledi odločitvam Marianne, da izgubi nadzor na svojim življenjem. S filmsko kritičarko Gajo Poeschl se bomo pogovarjali o francoski komediji Zvesti moški režiserja in igralca Louisa Garrela. Ocenili bomo – prav tako francosko – noir kriminalko Črna reka in že deveti film franšize Hitri in drzni s podnaslovom Hobbs in Shaw. V oddaji boste izvedeli, kakšen program so pripravili potekal prihodnji teden na zelenici kinotečnega letnega kina na ljubljanski Metelkovi.
30. jubilejni poletni lutkovni pristan

30. jubilejni poletni lutkovni pristan

ARS Svet kulture, 8. avgust 2019 ― Predstavljamo tudi festival Poletna animateka in razstavo v galeriji ŠKUC V oddaji Svet kulture se bomo posvetili nekaterim aktualnim poletnim festivalom. V Mariboru se je pretekli konec tedna začel mednarodni festival Poletni lutkovni pristan, ki ponuja dvajset predstav za otroke vseh starosti iz Slovenije in tujine. Ljubljana bo v naslednjih dneh filmsko obarvana, začenja se festival Poletna Animateka. Organizatorji so pripravili številne delavnice animacije in risanja, večeri pa bodo namenjeni projekcijam animiranih filmov. Predstavljamo tudi razstavo Talking (about) images v galeriji ŠKUC, ki tematizira podobe v sodobni družbi.
Violinski koncerti IV: Evropske povezave

Violinski koncerti IV: Evropske povezave

ARS Čas, prostor in glasba, 8. avgust 2019 ― Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden. Glasba išče sorodne, celo mednarodne povezave. Kako plodne so lahko, sta  dokazovala Antonio Vivaldi in Johann Sebastian Bach. V oddaji »Čas, prostor in glasba« smo predvajali tale njuna dela: dva violinska koncerta Jesen in Zimo iz cikla ‘Štirje letni časi’ Antonia Vivaldija in dva koncerta za violino in orkester Johanna Sebastiana Bacha. Vivaldija so igrali I Musici in članica ansambla violinistka Pina Carmirelli; Bachov Koncert za violino in orkester v a-molu je igral violinist Henrik Hochschild, ansambel Concerto Leipzig pa je vodil Michael Tauch. Koncert za violino in orkester v E-duru so igrali: člani Komornega godalnega orkestra iz Osla in norveški violinist Arve Tellefson, vodil jih je finski dirigent Paavo Berglund. Oddajo ‘Violinski koncerti – evropske povezave’ je pripravil Pavel Mihelčič, posnel jo je Stane Košmerlj, bral je Ivan Lotrič.
Umetnik, vizionar, genij

Umetnik, vizionar, genij

ARS Svet kulture, 7. avgust 2019 ― Ob 500. obletnici Leonardove smrti bo nova monografija izšla v več državah in tudi pri nas. Na Festivalu Ljubljana bo nocoj in jutri nastopil pianist Vadim Kolodenko. V Locarnu se začenja eden od najstarejših filmskih festivalov in na njem se za zlatega leoparda poteguje film Matjaža Ivanišina. V oddaji Svet kulture malce po šestnajsti tudi o monografiji, ki je pri Mladinski knjigi izšla ob 500-letnici smrti Leonarda da Vincija.
Marjan Tomšič

Marjan Tomšič

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 7. avgust 2019 ― Njegova literatura je povezana z okoljem Šavrinskih Brd, tako v vsebini kot v jeziku. Oddajo Naši umetniki pred mikrofonom namenjamo pisatelju Marjanu Tomšiču, ki je pred dnevi dopolnil 80 let. Rodil se je na Štajerskem, že desetletja pa živi na Primorskem. Tudi njegova literatura je povezana z okoljem Šavrinskih Brd, tako v vsebini kot v jeziku. Vabimo vas, da prisluhnete pogovoru, ki ga je z Marjanom Tomšičem leta 2009 posnel Matej Juh.  
Žiga Lebar, lutkovni tehnolog

Žiga Lebar, lutkovni tehnolog

ARS Oder, 7. avgust 2019 ― Iz take smo snovi kot… lutke! Pred mikrofon oddaje Oder je Petra Tanko povabila lutkovnega tehnologa Žiga Lebarja. Lebar se z izdelovanjem lutk ukvarja od 90-ih let preteklega stoletja, v zadnjem času pa sodeluje tudi z ustvarjalci animiranih filmov. Med drugim je sodeloval z likovnim umetnikom Silvanom Omerzujem pri izdelavi lutk in lesenih teh mehaničnih objektov za veliko razstavo v Cankarjevem domu, lani, ob Cankarjevem letu. Vabimo vas k poslušanju ponovitve oddaje, posnete lansko pomlad.    
Literatura z velikim “L”

Literatura z velikim “L”

ARS Arsov forum, 7. avgust 2019 ― Ena osrednjih literarnih revij na Slovenskem letos praznuje tridesetletnico samostojnega izhajanja V tokratnem Arsovem forumu se posvečamo Literaturi. Pa ne tisti z malo, temveč oni z veliko začetnico. Dandanes ena osrednjih literarnih revij pri nas namreč prav letos praznuje tridesetletnico samostojnega delovanja oziroma izhajanja. V kakšnih okoliščinah se je ta revija pravzaprav pojavila na slovenski literarni sceni? S kakšnim idejno-estetskim programom je tedaj nastopila in kako je potem vplivala na spremembe v načinih branja, pisanja, mišljenja in interpretiranja literarnih del? Zakaj je revija Literatura čez čas razširila svoje delovanje tudi na področja knjižnega založništva, literarnih delavnic in prirejanja literarnih dogodkov? Kako se je soočila s spremembami, ki jih je v naše bralne navade prinesel internet, in kakšna bi navsezadnje utegnila biti srednje- pa tudi dolgoročna prihodnost papirnate publikacije v digitalni dobi? – Ta in druga sorodna vprašanja ponovno pretresamo v pogovoru s prvim, predzadnjim in aktualnim odgovornim urednikom revije Literatura; to so pisatelj Jani Virk, kritik Urban Vovk in pesnik Primož Čučnik.
Anton Vratuša: akademik, slavist, politik, diplomat

Anton Vratuša: akademik, slavist, politik, diplomat

ARS Ars humana, 6. avgust 2019 ― Pred dvema letoma preminuli akademik je v času nastanka pogovora ravno obhajal svoj stoti jubilej. V oddaji Ars humana boste lahko prisluhnili arhivskemu pogovoru z doktorjem Antonom Vratušo, akademikom, slavistom, politikom in diplomatom. Vratuša je tik pred drugo vojno doktoriral in pisal jezikoslovne in literarno-teoretične razprave. Po vojni je deloval v Beogradu, bil je med drugim namestnik zunanjega ministra in jugoslovanski predstavnik v Združenih narodih. Na družboslovnem polju se je ukvarjal z državami v razvoju, z lokalnimi skupnostmi in manjšinami. Pred dvema letoma preminuli akademik je v času nastanka pogovora ravno obhajal svoj stoti jubilej. Kljub visokim letom je bil takrat še vedno dejaven kot častni predsednik Fundacije dr. Vaneka Šiftarja. Z njim se je leta 2015 pogovarjal pokojni Štefan Kutoš, dolgoletni urednik na programu Ars.
Obrazi ekspresionizma in Slike z razstave

Obrazi ekspresionizma in Slike z razstave

ARS Svet kulture, 6. avgust 2019 ― Če vas poletne poti vodijo na Češko, si v mestecu Kutna Gora lahko ogledate nagrajeno mednarodno razstavo Obrazi ekspresionizma. Predstavljamo mednarodno razstavo Obrazi ekspresionizma, ki je bila nagrajena z Valvasorjevim priznanjem in lani na ogled v kostanjeviški Galeriji Božidar Jakac, do sredine septembra pa gostuje v češkem mestecu Kutna Gora. V Narodni galeriji bo nocoj potekal koncert Slike z razstave, na katerem bo nastopil Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije s solistom kitaristom Makom Grgićem.
Katja Perat: Komparativistika in njen smisel

Katja Perat: Komparativistika in njen smisel

ARS Esej na radiu, 6. avgust 2019 ― Pesnica in pisateljica Katja Perat je mlada doktorska študentka primerjalne književnosti in kreativnega pisanja na Univerzi Washington v St. Louisu. Leta 2011 je za pesniško […] Pesnica in pisateljica Katja Perat je mlada doktorska študentka primerjalne književnosti in kreativnega pisanja na Univerzi Washington v St. Louisu. Leta 2011 je za pesniško zbirko Najboljši so padli prejela nagrado za najboljši prvenec. Nedavno je objavila roman Mazohistka. V oddaji boste slišali njen esej Komparativistika in njen smisel. Objavljen je bil na spletnem naslovu LUD Literatura decembra 2014. Besedilo bereta Jasna Rodošek in Matjaž Romih, bogatijo pa ga odlomki iz skladbe Ragtime skladatelja Igorja Lunderja v izvedbi  ansambel 4Saxess. Oblikovalec zvoka je bil Franci Moder, urednika oddaje pa sta Mihael Kozjek in Andrej Rot.
Fronta, festival sodobnega plesa v Murski Soboti

Fronta, festival sodobnega plesa v Murski Soboti

ARS Oder, 5. avgust 2019 ― Konec avgusta bo potekal že štirinajstič, tokrat pod naslovom Odprto mesto. Fronta, festival sodobnega plesa, bo konec avgusta v Murski Soboti potekal že štirinajstič. O tem, kako je od središča tovrstne produkcije odmaknjeno urbano okolje zaživelo s festivalom, ki v mesto vsako leto pripelje izbor visoko-kakovostnih sodobnoplesnih predstav iz vse Evrope, pa ne zgolj v gledališče Park, temveč zasede tudi druga notranja in zunanja prizorišča, ulice in trge, smo se pogovarjali s Stankom Polajnerjem, zvestim gledalcem in aktivnim udeležencem v pogovorih z umetniki, ki festival spremlja od vsega začetka ter z Matjažem Faričem, plesalcem in koreografom ter umetniškim vodjem in direktorjem festivala.
Ferdo Godina

Ferdo Godina

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 5. avgust 2019 ― Pogovor z enim najpomembnejših prekmurskih literatov iz leta 1982. V našem radijskem zvočnem arhivu hranimo dragocen posnetek oddaje Naši umetniki pred mikrofonom, v kateri je o svojem življenju in ustvarjanju leta 1982 pripovedoval Ferdo Godina, eden najpomembnejših prekmurskih literatov 20. stoletja.
Bralne osvežitve

Bralne osvežitve

ARS Svet kulture, 5. avgust 2019 ― pa tudi o vtisih z novomeškega festivala Fotopub Med poletjem najde bralca tudi kaka knjiga, ki je dolgo trpela osamljeno življenje na polici, drugim pa je namenjeno bolj družabno preživljanje let. Tudi šolarji se včasih odločijo za zatopljene bralne dni, zato imamo zanje pripravljenih nekaj predlogov, naslovov, ki jim lahko popestrijo avgust. Odsev dejanskosti, namišljenega in simbolnega pa je mogoče najti tudi v drugih jezikih umetnosti, med katere sodi tudi fotografija, nastajajoča iz različnih osebnih izkušenj in doživetji ter v različnih kulturnih okoljih. Po 16. uri v oddaji Svet kulture tako lahko pričakujete reportažo z letošnjega novomeškega Fotopuba.
Prekmurje danes: gospodarsko, politično, kulturno

Prekmurje danes: gospodarsko, politično, kulturno

ARS Arsov forum, 5. avgust 2019 ― Gostje: Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice, Jožef Horvat, poslanec Državnega zbora in dr. Janez Balažic, umetnostni zgodovinar. Prekmurje meri približno tisoč kvadratnih kilometrov, danes ga sestavlja 19 občin, in če je pred 100 leti v njem živelo okoli 90 tisoč ljudi, ima Prekmurje danes manj kot 80 tisoč prebivalcev. Še vedno je najbolj kmetijsko območje pri nas in še vedno se drugim Slovencem zdi prekmurščina najtežje razumljiva govorica v državi. No, nekdaj tudi Prekmurci niso prav dobro razumeli Trubarjevega knjižnega jezika, so pa svojega lahko v avstro-ogrski monarhiji kljub madžarizaciji obdržali tudi zaradi nenehnega ohranjanja narodne zavesti. Prekmurje je bilo in je še vedno v vseh pogledih najbolj odmaknjeno od drugih slovenskih območij ali pokrajin, ne nazadnje je v Sloveniji tudi najmlajše. Z matičnim narodom so se prekmurski Slovenci namreč združili šele pred 100 leti in prav zaradi praznovanja stoletnice priključitve smo letošnje leto v Sloveniji poimenovali kar Prekmursko leto. V oddaji poleg nekaterih dejstev iz zgodovine predstavljamo zlasti Prekmurje danes, in to tako z gospodarskega kot političnega in kulturnega vidika. V pogovoru z Lidijo Kosi sodelujejo Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice, Jožef Horvat, poslanec Državnega zbora in dr. Janez Balažic, umetnostni zgodovinar, sicer predavatelj na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru.
Umetniško delo in njegov kontekst

Umetniško delo in njegov kontekst

ARS Ars humana, 5. avgust 2019 ― O zmagovalnem filmu filmskega festivala v Pulju Ko avditorij obmolkne. In tišini sledi osem-minutni aplavz. V tokratni oddaji Ars humana predstavljamo zmagovalni film osrednjega hrvaškega filmskega festivala v Pulju – Dnevnik Diane Budisavljević, igrano-dokumentarni film o humanitarki Diani, Zagrebčanki, po rodu Avstrijki, ki je v nacistični Neodvisni državi Hrvaški iz taborišč rešila približno deset tisoč srbskih otrok. Verjetno obstaja več razlag, zakaj umetniško delo v določenem prostoru in času doseže tako močan odziv občinstva. V tokratni Ars humani boste slišali le nekaj iztočnic za razmislek – intervju z režiserko Dano Budisavljević – pripravila ga je Biljana Žikić, odlomke iz zapisa, ki ga je o filmu in odzivu nanj za Jutarnji list zapisala novinarka in pisateljica Slavenka Drakulić, uvodoma pa poročilo, ki ga je o Dnevniku Diane Budisavljević pripravila naša televizijska kolegica, filmska kritičarka Zemira A. Pečovnik
Navdušenke nad slovenščino

Navdušenke nad slovenščino

ARS Jezikovni pogovori, 5. avgust 2019 ― Tudi v slovenščino se da zaljubiti. Tudi v slovenščino se da zaljubiti. To dokazujejo udeleženci Seminarja za slovenski jezik, literaturo in kulturo, ki namenijo del dopusta intenzivnemu učenju slovenščine in spoznavanju naše kulture. V torkovih Jezikovnih pogovorih bodo razloge za spoznavanje slovenščine predstavile udeleženke iz Hrvaške, Slovaške in Ukrajine.
še novic