ARS Skladatelj tedna, 5. december 2019 ― Najmlajši sin Johanna Sebastiana Bacha je imel kar dvajset otrok, a jih je le polovica preživela otroštvo. Johann Christian Bach, najmlajši sin Johanna Sebastiana Bacha, je večino življenja preživel v Londonu. Johann Sebastian je imel kar dvajset otrok, a jih je le polovica preživela otroštvo. Med štirimi otroki, ki jih je rodila njegova prva žena Maria Barbara, sta bila njegova najstarejša sinova Wilhelm Friedemann in Carl Philipp Emanuel, ki sta pozneje zaslovela kot najpomembnejša glasbenika svojega časa. Maria Barbara je leta 1720 nepričakovano umrla in Bach seje leto in pol pozneje poročil z Anno Magdaleno Wilcke. Njun prvi sin Gottfried Heinrich je bil menda zelo nadarjen, a svojega daru nikoli ni razvil, ker je bil blažje duševno prizadet. Naslednji glasbenik v družini je bil Johann Christoph Friedrich, najmlajši sin Johann Christian pa se je rodil leta 1735, ko je imel Bach petdeset let. Bil je najbolj vsestranski izmed njegovih otrok, najmanj podoben očetu in edini, ki je komponiral italijanske opere.

ARS Svet kulture, 4. december 2019 ― Nizanje dogodkov v dneh pred prazniki Pred nami so predpraznični sporedi kulturnih dogodkov. V Novi Gorici se boste lahko sprehajali med knjigami, začel se je namreč novoletni knjižni sejem Knjige pod jelkami. V Uršulinski cerkvi v Ljubljani bo nocoj koncert nedavno ustanovljene zasedbe Musica Emonica, ki izvaja pri nas redkeje slišana vokalno-instrumentalna klasicistična dela. Tokrat bo mogoče prisluhniti Mozartu. V Cankarjevem domu pa se bo z mehkim glasom predstavil Alireza Ghorbani, ki sodi v novo generacijo glasov, ki izvajajo klasične perzijske pesmi. V ljubljanski Mestni hiši se predstavlja ilustrator, ustvarjalec stripov in karikaturist Ciril Horjak Horowitz. V Galeriji Krka v Novem mestu bodo nocoj odprli razstavo ilustracij Alenke Spacal, v Kopru bodo počastili jubilej pisatelja Milana Rakovca, ki že dve desetletji vodi Forum Tomizza, medtem ko vas na našem 1.programu vabimo k poslušanju javne radijske oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi, v kateri bo nastopila ljudska glasbena skupina Kranjski furmani, ki oživlja zamrlo prakso večglasnega moškega oz. fantovskega petja in tudi godčevskega vižanja za ples. Dogodek bo zvečer v samostanu Mekinje.  

ARS Svet kulture, 3. december 2019 ― Znova podeljene nagrade Staneta Severja   Med dogodki, ki nastajajo na gledaliških prizoriščih, se bomo še malo pomudili pri Severjevih nagradah. Tokrat sta bili za igralske stvaritve v slovenskih poklicnih gledališčih nagrajeni Nina Ivanišin in Ana Urbanc. Med bolj prepoznavne knjižne sejme v regiji sodi Puljski, v okviru katerega so letos več pozornosti namenili slovanski literaturi in kulturi, prav poseben poudarek v okviru programa letošnjega sejma Sanjam knjige so prireditelji namreč dali ruski literaturi. Poslušajte oddajo Svet kulture po 16. uri, ko se bomo posvetili tudi sodobnemu slovenskemu slikarstvu.

ARS Ars humana, 3. december 2019 ― Kateri stereotipi o njem so samo stereotipi in nič več ter zakaj brati našega največjega pisatelja? Lani, ob obletnici Cankarjeve smrti, je izšlo več zanimivih del o avtorju romana Hiša Marije Pomočnice, med njimi tudi album Ivan Cankar, literarni revolucionar. Pri albumu so sodelovali Aljoša Harlamov, Irena Novak Popov, Jožica Čeh Steger, Mateja Pezdirc Bartol in Alojzija Zupan Sosič. Tri soavtorice izmed naštetih: Irena Novak Popov, Mateja Pezdirc Bartol in Alojzija Zupan Sosič, bodo v oddaji pojasnile, zakaj si Ivan Cankar zasluži oznako literarni revolucionar, in če bo čas dopuščal, kateri stereotipi o njem so samo stereotipi in nič več ter zakaj brati našega največjega pisatelja. Slišali bomo tudi kratko izjavo Jožice Čeh Steger o pisateljevih črticah.

ARS Kulturna panorama, 1. december 2019 ― Plečnikov stadion med 14 kandidati za program Europa Nostra Mednarodna organizacija Europa Nostra je Plečnikov stadion uvrstila v ožji izbor za 7 najbolj ogroženih območij evropske dediščine. Program se izvaja v sodelovanju Inštituta Evropske investicijske banke, podpira ga tudi program Evropske unije Ustvarjalna Evropa. V oddaji pa tudi o razstavah tako in drugače. ICOM Slovenija, mednarodni muzejski svet za Slovenijo je podelil letošnji nagradi; predstavljamo razstavo o metalurgiji Ko zapoje kovina v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani, arheološko razstavo Železna dama v Dolenjskem muzeju v Novem mestu in napovedujemo projekt, ki bo predstavil mariborskega urbanista in arhitekta Ljuba Humeka. Pogovarjali smo se tudi s saksofonistom Janom Kusom, ki vodi v New Yorku delujočo skupino Slavo Rican Assembly.

ARS Izšlo je, 29. november 2019 ― Avtorica verjame v znanost, literaturo in dialog. Tina Bilban je leta 2008 doktorirala z disertacijo Sodobne filozofske teorije časa in njihova aplikacija na sodobno literaturo, dve leti pozneje pa je objavila svojo prvo pripovedno zbirko Interferenca. Pozneje je objavila še nekaj del, s katerimi je približala znanost in izume bralkam in bralcem, letos pa je objavila svoj prvi roman Hvala za škarje. V ospredju romana je bioinženiring, posledično pa tudi dileme, ki ga spremljajo. Z njimi se srečujejo literarne junakinje filozofinja Meta, znanstvenica Hana in Maša, ki upa, da ji bo sodobna znanost pomagala. Ob osrednji dilemi pa odigra pomembno vlogo tudi psihološka upodobitev naštetih literarnih junakinj, ki živijo z(a) znanost(jo), hkrati pa so kot literarni liki zelo prepričljive. H kompleksnosti romanesknega sveta pripomore tudi socialna razsežnost romana: njegovi protagonisti so predstavniki mlajše generacije, ki se srečuje s problemi, ki so jih prejšnje generacije poznale v mnogo manjši meri, pa tudi zanimiv pripovedni postopek: zgodbe vseh treh junakinj potekajo v zamaknjenih časovnicah. Skratka, Hvala za škarje je ambiciozen in celosten roman, o katerem bo več povedala njegova avtorica v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi odlomek iz romana. Nikar ne zamudite.