Usoda Plečnikovega stadiona

Usoda Plečnikovega stadiona

ARS Arsov forum, 23. januar 2020 ― Gradbeno dovoljenje ali status quo? Kaj bo z Bežigrajskim stadionom? Načrti Joca Pečečnika so po več kot desetletju še vedno v predalu, Društvo arhitektov je konec lanskega leta Plečnikov objekt nominiralo za program Europe Nostre kot enega izmed sedmih najbolj ogroženih primerov evropske kulturne dediščine, Evropska komisija o tem odloča marca. Bo investitorju, ki projekt prilagaja zahtevam zavoda za varstvo kulturne dediščine, uspelo pridobiti gradbeno dovoljenje ali se bo ohranil status quo? Država (še vedno) namreč ne kaže interesa za odkup zaščitenega spomenika.

Koroški plebiscit 1920

ARS Arsov forum, 23. januar 2020 ― Usodne ločnice za koroške Slovence in poplebiscitni begunci Prvo skupno oddajo, ki jo mesečno pripravljamo v sodelovanju programa Ars, Slovenskega programa radia Trst A in Slovenskega sporeda ORF v Celovcu, namenjamo 100-letnici koroškega plebiscita. Dogodku, za katerega na Koroškem potekajo priprave vsaj že dve leti, če upoštevamo predstavitev prve zasnove deželne razstave “CARINTHIja 2020” 4. aprila 2018. Slovesnost 3. marca 2020 v dvorani grbov v Celovcu bo uradni uvod v deželno razstavo z naslovom “100 let koroškega plebiscita – dežela na potovanju skozi čas in prostor”. S plebiscitom na Koroškem časovno bolj ali manj sovpada druga zgodovinska ločnica. Ta je zarezala v življenje Primorske – mirovna pogodba, ki sta jo 12. novembra 1920 v Rapallu podpisali Kraljevina SHS in Kraljevina Italija, imenovana tudi Rapalska pogodba. O slednji bo spregovoril tržaški zgodovinar, akademik Jože Pirjevec, gost v studiu radia Trst A. Danijel Grafenauer, raziskovalec na Inštitutu za narodnostna vprašanja in tajnik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani ter podpredsednik Kluba koroških Slovencev Maribor, bo spregovoril o posebnem področju svojega raziskovalnega interesa, koroških Slovencih – poplebiscitnih beguncih. Ta “eksodus” skoraj vse intelektualne elite označuje historična literatura kot najtežji poplebiscitni udarec za koroške Slovence. Gosta v Celovcu sta zgodovinar Teodor Domej in profesor Štefan Pinter. Od leta 1975 na Slovenski gimnaziji je do svoje upokojitve poučeval ruščino, zgodovino in filozofijo. Nedavno je na novoletnem srečanju v Katoliškem domu prosvete v Tinjah  Štefan Pinter vzel pod drobnogled temo: “1918 in 1920 – usodni ločnici za koroške Slovence”. Oddajo je pripravil Miha Pasterk.
Vpliv pisanja z roko na razvoj možganov

Vpliv pisanja z roko na razvoj možganov

ARS Jezikovni pogovori, 23. januar 2020 ― Kaj se dogaja pri pisanju na roko in kaj pri tipkanju na elektronske naprave? Kako pri obeh dejavnostih delujejo naši možgani? Pisanje z roko nam ni več tako domače kot včasih. Veliko prej natipkamo pismo po elektronski pošti, kot pa napišemo klasično pismo. Kaj se dogaja pri pisanju z roko in kaj pri tipkanju na elektronske naprave? Kako pri obeh dejavnostih delujejo naši možgani? Ali naj se otroci še učijo pisanja z roko ali zadostuje, da se naučijo tipkati? O teh in podobnih vprašanjih govorimo v ponovitvi lanske oddaje s predstojnikom katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani dr. Zvezdanom Pirtoškom.
Vzorčki za melodijo /4/: Zvonovi

Vzorčki za melodijo /4/: Zvonovi

ARS Čas, prostor in glasba, 23. januar 2020 ― Ljudska umetnost je posvečena tudi zvonovom. Pri nas je veliko organiziranih pritrkovalcev. Nekatere melodije (na primer finfar) so ljudske. Zvonovi imajo simbolni pomen, skupina zvonov […] Ljudska umetnost je posvečena tudi zvonovom. Pri nas je veliko organiziranih pritrkovalcev. Nekatere melodije (na primer finfar) so ljudske. Zvonovi imajo simbolni pomen, skupina zvonov pa lahko ustvari tudi neverjetne vzorce za melodijo. V Salzburgu zvonovi dvakrat na dan zaigrajo Mozartovo melodijo. Big Ben je ena prvih londonskih znamenitosti. Zvonovi imajo svojo vlogo tudi v umetniški glasbi. Številni skladatelji so jih slišali kot sestavni del simfoničnih in opernih orkestrov.
Živko Marušič

Živko Marušič

ARS Svet kulture, 23. januar 2020 ― Približevanja Fotografija in slikarstvo sta že vsaj od renesanse v tesnem odnosu, ko so si likovni umetniki pri snovanju podob pomagali s camero obscuro, predhodnico fotoaparata. Med umetniki, ki slike ustvarjajo na podlagi fotografij, je tudi Živko Marušič, znan predvsem po svojih barvitosti in figuraliki. Spregovorili bomo o njegovi razstavi v Bežigrajski galeriji 1 v Ljubljani. Kako mediji oblikujejo javno sfero in kakšno vlogo ima pri tem umetnost se med drugim sprašujejo na razstavi Cenzura in svoboda izražanja, ki je od včeraj na ogled v Moderni galeriji in bo prav tako tema današnjega Sveta kulture. Tu je še današnja premiera dokumentarno-igranega filma Dnevnik Diane Budisavljević v Kinodvoru v Ljubljani. Film govori o dolgo zamolčani zgodbi o ženski, ki je med drugo svetovno vojno na Hrvaškem iz ustaških taborišč rešila na tisoče srbskih otrok.
Urban Koder III.

Urban Koder III.

ARS Skladatelj tedna, 23. januar 2020 ― Oddaja o Kodrovi filmski glasbi Urban Koder se je po končani karieri trobentača posvetil pisanju glasbe za radijske igre za odrasle in otroke, glasbi za gledališče, televizijske nadaljevanke in filme. Sodeloval je pri dvajsetih celovečernih filmih, štirih dokumentarnih in petnajstih kratkih animiranih filmih. Prav Kodrovi filmski glasbi bo posvečena današnja oddaja.
Lutke imajo veliko izrazno moč

Lutke imajo veliko izrazno moč

ARS Jezikovni pogovori, 22. januar 2020 ― So odličen medij za komunikacijo med vzgojiteljem in otrokom ter izboljšujejo medsebojne odnose. Lutke zadnja leta postajajo uveljavljena metoda za dosego učnih ciljev, pojasnjuje dr. Helena Korošec, višja predavateljica za področje lutkovnega, gledališkega in filmskega izražanja na oddelku za predšolsko vzgojo na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Lutke so tudi odličen medij za komunikacijo med vzgojiteljem in otrokom ter med otroki samimi. Kot posrednik v komunikaciji celo izboljšujejo medsebojne odnose. Raziskovalce je zanimalo, kako vsakodnevna, vsakodnevna uporaba lutk v skupini vpliva na socialno vedenje otrok. “Spremljali smo štiri kategorije vedenja in ugotovili, da se je po treh mesecih vključevanja različnih metod dela z lutko zmanjšalo agresivno vedenje, zadržani otroci so se bolj vključevali v dejavnosti, povečalo se je prosocialno vedenje, zlasti se je pokazala velika sprememba pri razvoju empatije. Vzgojiteljice in učiteljice so ocenile, da so si otroci ob uporabi lutk izboljšali pozornost in so pri dejavnostih dlje časa vztrajali,” opisuje dr. Korošec. Kakšno izrazno moč imajo lutke in zakaj so pomembne za sporazumevanje z drugimi in svetom, raziskujemo v oddaji Jezikovni pogovori.
Tomi Janežič

Tomi Janežič

ARS Oder, 22. januar 2020 ― O prisotnosti in procesu igralca, o prostoru in zvoku kot soigralcu O prisotnosti igralcev na odru, ki ni konvencionalna ali pa običajna. O različnih vrstah komunikacije v gledališču, o plastenju in ne ilustraciji življenja na odru … o razstavljanju gledališča. Pa tudi o odgovornosti ustvarjalca do zgodbe, ki se uprizarja, in do občinstva, ki uprizoritvi prisostvuje.
Urban Koder II.

Urban Koder II.

ARS Skladatelj tedna, 22. januar 2020 ― Glasba Urbana Kodra za gledališke predstave Urban Koder je svoje spoštovanje do literature in dramskih del dokazal s komponiranjem glasbe za gledališče. V sedemdesetih in osemdesetih letih minulega stoletja je bil najbolj zaželen skladatelj, saj je napisal glasbo za 96 predstav.

038: Njegova temna tvar

O.B.O.D., 21. januar 2020 ― Za osemintrideseto epizodo podkasta O.B.O.D. so agentje Mito, Igor in Aljoša v Kino Bežigrad še enkrat povabili zdaj že stalnega gosta Boštjana Gorenca – Pižamo in se s skupnimi močmi lotili serije (in knjig in filmov) Njegova temna tvar. Pižama se trudi biti “jezikovno prijeten” in spet poskrbi za kulturni vložek s citiranjem Izgubljenega raja; […]

Brane Senegačnik: Ime česa je kultura?

ARS Esej na radiu, 21. januar 2020 ― Glavno področje znanstvenega raziskovanja filologa in pesnika Braneta Senegačnika je grška dramatika, še posebej tragedija. Glavno področje znanstvenega raziskovanja filologa in pesnika Braneta Senegačnika je grška dramatika, še posebej tragedija. V oddaji boste slišali njegov esej z naslovom Ime česa je kultura? Objavljen je bil v zborniku Temelji prihodnosti (2015); bereta ga Jasna Rodošek in Bernard Stramič. Glasbena tema v oddaji so odlomki iz Tria v g-molu Rista Savina; igral je Klavirski trio Konservatorija za glasbo Ljubljana. Oblikovalec zvoka je bil Vojko Frelih, glasbeno opremo je izbral Mihael Kozjek, oddajo je uredil Andrej Rot.
Med naravo in kulturo: Kozjanski regijski park

Med naravo in kulturo: Kozjanski regijski park

ARS Ars humana, 21. januar 2020 ― O izginjanju mokrišč in živalskih vrst, ki jih naseljujejo Pri nas in po svetu počasi izginjajo mokrišča in živalske vrste, ki so odvisne od njihove ohranitve in ravnotežja v okolju. Tako med bolj ogrožene vrste sodijo tudi dvoživke, na katere preži precej nevarnosti, od izgube habitatov do odsekov cest, čez katere se žabe odpravljajo v selitvenih obdobjih. V sklepni oddaji iz cikla Med naravo in kulturo tokrat predstavljamo varnostne ukrepe, s katerimi v Kozjanskem parku in drugod po Sloveniji poskušajo omiliti ali celo preprečiti izginjanje dvoživk. Slišali boste posnetek okrogle mize, ki je novembra lani v organizaciji programa Ars in Kozjanskega parka potekala v Podsredi. Z Mojco Kunst, direktorico Kozjanskega parka, Dušanom Klenovškom, višjim naravovarstvenim svetovalcem v Kozjanskem parku, in dr. Katjo Poboljšaj iz Centra za kartografijo favne in flore se je pogovarjala Magda Tušar. Vabljeni k poslušanju.
Urban Koder I.

Urban Koder I.

ARS Skladatelj tedna, 21. januar 2020 ― Prva oddaja v nizu petih, posvečenih Urbanu Kodru, bo namenjena njegovemu zgodnjemu, predvsem jazzovskemu ustvarjanju Oddaja Skladatelj tedna bo v tednu pred slovenskim kulturnim praznikom posvečena glasbi enega najpomembnejših slovenskih skladateljev – Urbana Kodra. Leta 1953 je zbral nekatere najboljše soliste iz radijskega orkestra in sestavil zasedbo, ki se je pozneje poimenovala Ljubljanski jazz ansambel. Po besedah samega Urbana Kodra »niso igrali čistega dixielanda, ampak mainstream«. Sčasoma so postali verjetno najbolj priljubljena mala džezovska zasedba.
Skladatelj Michel Corrette

Skladatelj Michel Corrette

ARS Obiski kraljice, 20. januar 2020 ― Od njegove smrti letos mineva 225 let. Tokratno oddajo Obiski kraljice posvečamo Michelu Corretti, organistu in skladatelju, od čigar smrti letos mineva 225 let. Rodil se je leta 1707 v francoskem Rouenu, umrl pa je v Parizu leta 1795. Z orglami se je srečal že zgodaj, saj je bil organist tudi njegov oče Gaspard, po vsej verjetnosti tudi njegov prvi orgelski učitelj. Marsikatere podrobnosti o življenju Michela Corette niso znane, a zdi se, da se je z glasbo resneje začel ukvarjati leta 1720, ko je, z namenom nadaljnjega glasbenega izobraževanja zapustil rojstno mesto. A leta 1725 se je vrnil domov v Rouen in postal organist v cerkvi sv. Magdalene. Od leta 1727 dalje si je služil kruh kot glasbeni učitelj, kmalu zatem se je preselil v Pariz, kjer se je leta 1733 poročil z Marie-Catherine Morize. V njegovi, precej obsežni glasbeni zapuščini najdemo precej orgelskih kompozicij, med njimi tudi orgelske koncerte.
še novic