ARS Izšlo je, 6. avgust 2018 ― Dr. Marko Pavliha je mednarodno priznani pravnik in univerzitetni profesor, v zadnjih letih pa tudi vse bolj priznan esejist Dr. Marko Pavliha je mednarodno priznani pravnik in univerzitetni profesor, v zadnjih letih pa tudi vse bolj priznan esejist. O njegovi dobri esejistični kondiciji priča tudi zbirka Pritisni na tipko Človek, objavljena pri podjetju Lexpera (GV Založba). Več o zbirki in njeni naslovni tematiki ter še čem bo avtor povedal v pogovoru z Markom Goljo, posnetim v studiu Radia Koper, prebral pa nam bo tudi uvodno pesem Človek in odlomek iz eseja Biti ustvarj(al)en, nagrajenega na natečaju revije Sodobnost.  Nikar ne zamudite.

ARS Za en bokal muzike, 6. avgust 2018 ― V oddaji Za en bokal muzike poslušamo posnetke ljudske glasbe iz starejših oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi in iz arhivov naše radijske postaje […] V oddaji Za en bokal muzike poslušamo posnetke ljudske glasbe iz starejših oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi in iz arhivov naše radijske postaje ter Glasbeno narodopisnega instituta. Tako nam ponuja vpogled v izvedbene prakse in enkratne interpretacije pevcev in godcev, obenem pa tudi v spremembe v načinih izvajanja in odnosu do izročila, kot jih prinaša čas in spreminjanje načina življenja. Tokrat bomo slišali posnetke pevcev in godcev iz okoliških vasi Rogaške Slatine iz leta 1990.

ARS Gremo v kino, 5. avgust 2018 ― Kdo je 49-letni Londončan Ol Parker, ki si je upal napisati in posneti nadaljevanje uspešnice Mamma mia? Kdo je 49-letni Londončan Ol Parker, ki si je upal napisati in posneti nadaljevanje uspešnice Mamma mia? V njej so se zvezdam iz prvega dela pridružili še Cher, Andy Garcia, Lily James in v ritmih skupine Abba snemali na otoku Vis.  V kinu je film, ki je neustavljivo privlačen preplet glasbe, duhovitih dialogov ter hkrati izviren prolog in epilog k prvemu delu glasbene komedije. Z ekipo smo se srečali na premieri v puljski Areni, kjer je režiser Parker med drugim povedal, da je na snemanju filma prav nedostojno in pretirano užival. Ogledali smo si tudi filma Whitney in Hotel Transilvanija 3: Vsi na morje, ustavili pa smo se še na festivalu v Kranjski Gori.

ARS Likovni odmevi, 3. avgust 2018 ― Živali smo skozi zgodovino predvsem na zahodu dojemali kot ključno različne od človeka: kot manjvredne, nedolžne, nezmožne mišljenja in kot nekaj tujega, drugega Živali smo skozi zgodovino predvsem na zahodu dojemali kot ključno različne od človeka: kot manjvredne, nedolžne, nezmožne mišljenja in kot nekaj tujega, drugega. Razstava Nebeška bitja. Ne človek ne žival, ki je na ogled v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova odnos med živaljo in človekom osvetljuje s kritično noto in opozarja, da enoznačni identiteti človeka in živali ne obstajata več. Mednarodna razstava kuratoric Zdenke Badovinac in Bojane Piškur bo tema današnje oddaje Likovni odmevi, ki jo je pripravila Iza Pevec.

ARS Arsov forum, 3. avgust 2018 ― Vse dosedanje alternativne lokacije so zaradi finančne, statične ali druge neprimernosti splavale po vodi. Mariborska knjižnica na Rotovškem trgu že več let čaka na obnovo ali selitev. Sedanji prostori so pretesni in v izredno slabem stanju, zato je vodstvo že zagrozilo, da bo enoto zaprlo. Zaposleni si želijo, da bi ostali na tej lokaciji, kjer je predvidena 15-milijonska obnova in gradnja vključno s širitvijo knjižnice, a mariborsko županstvo vztraja, da je projekt, ki še ima vsa potrebna dovoljenja, predrag. Zato že več let išče alternativno lokacijo, a vse dosedanje so zaradi finančne, statične ali druge neprimernosti splavale po vodi. Kako naprej? (Ponovitev oddaje Studio ob 17h.)

ARS Jezikovni pogovori, 3. avgust 2018 ― Nedavno je v esperanto prevedel roman Prežihovega Voranca Doberdob, še prej pa skoraj celotno poezijo Srečka Kosovela. Vinko Ošlak je navdušen esperantist. Že kot dijak je vodil tečaje esperanta, bil je asistent za filozofijo na esperantski univerzi v San Marinu in predsednik esperantskega centra mednarodnega pisateljskega združenja PEN. Nedavno je v esperanto prevedel roman Prežihovega Voranca Doberdob, še prej pa skoraj celotno poezijo Srečka Kosovela. Z Ošlakom se bomo pogovarjali o njegovi osebni esperantski zgodbi. Z esperantom se je srečal v 50-tih letih prejšnjega stoletja, ko so na našem radiu predvajali tečaje tega mednarodnega jezika. V otroštvu pa se mu je najbolj vtisnil v spomin partizanski ročni prepis esperantskega učbenika.

ARS Arsov forum, 3. avgust 2018 ― Gostje: dr. Milena Mileva Blažić, dr. Nada Grošelj, dr. Ignacija Fridl Jarc, dr. Matej Hriberšek in dr. Boris Vezjak Sledi koruptivnih dejanj najdemo že v redkih sumerskih zapisih, v antiki, iz katere izvira korupcija v sodobni interpretaciji po jezikovni in zgodovinski plati; številne intrige so usmerjene proti ljudem in obstoječi demokraciji. Zgodovinski viri pričajo o koruptivnih dejanjih odtujevanja umetniških del v dobi starega Rima, ko so nastajale bogate zasebne zbirke in so razmere v imperiju ponujale odlične možnosti za razmah politične korupcije, motiv korupcije pa najdemo tudi v pravljicah. O tem v pogovoru, v katerem se je Magda Tušar pogovarjala z dr. Mileno Milevo Blažić, dr. Nado Grošelj in dr. Ignacijo Fridl Jarc. V oddaji sta sodelovala tudi dr. Matej Hriberšek in dr. Boris Vezjak. (Ponovitev oddaje Kulturni fokus, ki je nastala ob znanstvenem srečanju, Grošljev simpozij, na katerem so pod naslovom O urbem venalem! (O, kupljivo mesto!) z zgodovinske perspektive raziskali in predstavili tematike korupcije v starem in srednjem veku.)