Sodobna slovaška orgelska glasba

Sodobna slovaška orgelska glasba

ARS Obiski kraljice, 29. avgust 2019 ― Juraj Beneš, Miro Bázlik in Roman Berger so trije sodobni slovaški skladatelji, ki pišejo tudi za orgle. Juraj Beneš, Miro Bázlik in Roman Berger so trije sodobni slovaški skladatelji, ki pišejo tudi za orgle. Njihov slog komponiranja je različen, združuje pa jih zanimanje za ustvarjanje solistične in komorne glasbe, s katero so se skozi leta uveljavili tako na Slovaškem kot na tujem. Očitno vse tri glasbene ustvarjalce privlačijo tudi orgle, ki tako ustvarjalcem kot poustvarjalcem nudijo pisano paleto zvočnih barv in izraznih možnosti. Orgelska dela omenjenih skladateljev bo predstavil Ján Vladimír Michalko, eden najprepoznavnejših slovaških organistov današnjega časa.
Noči v stari Ljubljani in Benetke

Noči v stari Ljubljani in Benetke

ARS Svet kulture, 29. avgust 2019 ― Noči v Stari Ljubljani imajo dolgo tradicijo, ki jo plemeniti tudi program Ars. Na Novem trgu v Ljubljani se nocoj tudi z našo pomočjo začenjajo Noči v stari Ljubljani. V Benetkah so danes vstopili v drugi dan 76. filmskega festivala. Vtise z otvoritvenega dneva bo strnila poročevalka Ingrid Kovač Brus.
Čas, prostor in glasba

Čas, prostor in glasba

ARS Čas, prostor in glasba, 29. avgust 2019 ― Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden. Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden.
Quentin Tarantino

Quentin Tarantino

ARS Ars humana, 28. avgust 2019 ― Zakaj je Tarantino tako zanimiv filmski avtor? Odgovor iščejo Gorazd Trušnovec, Denis Valič in Tesa Drev. Quentin Tarantino je nedvomno eden najpomembnejših avtorskih glasov v sodobni ameriški kinematografiji. Vsak, ki se vsaj malo zanima za film, najbrž ob omembi Tarantina v mislih takoj zagleda katerega od kultnih prizorov iz njegovih filmov, ki so se zapisali v filmsko zgodovino. Opus osmih del, med katerimi so Šund, Jackie Brown, Neslavne barabe, Django brez okovov in Podlih osem, je dopolnil film Bilo je nekoč v Hollywoodu, ki se pravkar vrti v slovenskih kinematografih. O tem, zakaj je Tarantino tako zanimiv filmski avtor, se bomo v tokratni oddaji Ars humana pogovarjali filmski publicisti in kritiki Gorazd Trušnovec, Denis Valič in Tesa Drev.
Ciceron: Pogovori v Tuskulu

Ciceron: Pogovori v Tuskulu

ARS Izšlo je, 28. avgust 2019 ― Kadar se lahko umirajoči potolaži s svojimi uspehi, lahko mirno pričakuje smrt, kajti nihče, ki je dovršil opravljanje popolne kreposti, ni živel prekratek čas, razmišlja med drugim Ciceron. V slovenskem prevodu imamo kar nekaj prevedenih del rimskega politika in filozofa Marka Tulija Cicerona, pa vendar je izid njegovih Pogovorov v Tuskulu (v knjižni zbirki KUD Logos pri istoimenskem društvu) še kako dobrodošel. Ciceron je namreč to svoje delo napisal potem, ko je zaradi Cezarja zapustil politiko in ko je zaradi smrti hčerke Tulije najverjetneje intenzivno premišljeval o življenju, duši, smrti, bolečini. Več o delu bo povedala njegova prevajalka, avtorica spremne besede in izčrpnih opomb Polonca Zupančič v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Festival Front@ bo v prekmurščini odprla avstrijska skupina Liquid Loft

Festival Front@ bo v prekmurščini odprla avstrijska skupina Liquid Loft

ARS Svet kulture, 28. avgust 2019 ― Plesna predstava Tuji jeziki poleg številnih narečij z različnih koncev sveta vključuje tudi prekmurščino. Mursko Soboto bo razgibal 14. festival sodobnega plesa Front@. Na 25-ih dogodkih se bodo predstavili umetniki iz Avstrije, Madžarske, Francije, Nizozemske, Velike Britanije, Belgije, Italije, Izraela in Slovenije. V ospredju letošnjega programa bo soočenje med plesno umetnostjo in vsakdanjikom, zato bodo skoraj vsi dogodki na prostem – na ulicah, cestah in drugih javnih površinah, na katerih bodo preizkušali utrip srečanja med umetnostjo in mestom. Festival bo začela avstrijska skupina Liquid Loft s predstavo Tuji jeziki, ki poleg številnih narečij z različnih koncev sveta posebej za to priložnost vključuje tudi prekmurščino. Ozrli se bomo še v Benetke, ki bodo v znamenju najstarejšega filmskega festivala. Ljubljanski festival pa je v pričakovanju Verdijeve opere Traviata, ki jo bo izvedlo eno najpomembnejših italijanskih opernih gledališč – Teatro Regio iz Torina.
Beneški filmski festival, 112, Nikoli ni prepozno, jesenska sezona v Slovenski kinoteki

Beneški filmski festival, 112, Nikoli ni prepozno, jesenska sezona v Slovenski kinoteki

ARS Gremo v kino, 28. avgust 2019 ― Poročilo z Beneškega filmskega festivala, oceni filmov 112 in Nikoli ni prepozno, jesenska sezona v Slovenski kinoteki V tokratni oddaji Gremo v kino bomo poročali z Beneškega filmskega festivala, ki se je začel v sredo s filmom Resnica Hirokazuja Kore-ede, ocenili bomo enega najbolj nagrajevanih prvencev lanskega leta – kriminalno dramo 112 danskega režiserja Gustava Möllerja – in komedijo Nikoli ni prepozno z Diane Keaton v glavni vlogi, poleg tega bomo razkrili program jesenske sezone v Slovenski kinoteki.
Zlatnik poezije in predstave o uspehu

Zlatnik poezije in predstave o uspehu

ARS Svet kulture, 27. avgust 2019 ― Razstava Maruše Meglič prikazuje sodobnega posameznika, obremenjenega z zahtevami po uspešnosti in samoizpolnitvi, ki ga definirata tudi pogosto zamolčana strah pred neuspehom in tesnoba. V Celju bodo podelili Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko v letošnjem letu ter zlatnik poezije. Kdo bo nagrajenec ali nagrajenka, bo znano nocoj, znan pa je že prejemnik zlatnika poezije. Za življenjski pesniški opus ga bo prejel Ervin Fritz. V oddaji bomo predstavili tudi razstavo Maruše Meglič Success is looking for a good place to stay, ki jo je pripravilo Društvo likovnih umetnikov Ljubljane.
V Frankfurtu bi morali pokazati strast do lastne kulture

V Frankfurtu bi morali pokazati strast do lastne kulture

ARS Arsov forum, 27. avgust 2019 ― Kako se pripravljamo na častno gostovanje na Frankfurtskem knjižnem sejmu leta 2022? Prvič sem slišal za Slovenijo zaradi skupine Laibach. In kar sem se naučil v teh letih, kar me je najbolj prevzelo v Sloveniji, je vaša strast do poezije. To je nekaj edinstvenega, kaj vse delate za poezijo, kako imate radi poezijo, koliko poezije se napiše v Sloveniji, zame je to zelo pomembno, je povedal direktor Frankfurtskega knjižnega sejma Juergen Boos, ki je v sklopu priprav na častno gostovanje Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu leta 2022 obiskal Slovenijo. Povedal je še, da moramo v Frankfurtu pokazati strast in navdušenje nad svojo lastno državo, jezikom, poezijo, hrano, regijo, na veliko stvari moramo misliti. Poudaril je, da imamo še tri leta časa, da razmislimo, kako bomo v Frankfurtu pokazali to, za kar se Slovenija zavzema. Ali namenjamo temu dogodku vitalne sile in sredstva? Kakšni bodo konkretni učinki častnega gostovanja? Koliko bo projekt lahko pomagal slovenskemu založništvu in avtorjem? Z izjavami v oddaji sodelujejo direktor Frankfurtskega knjižnega sejma Juergen Boos, minister za kulturo Zoran Poznič, državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Barbara Štravs Podlogar, direktorica finske agencije za literarno izmenjavo FILI Tiia Strandén. Gostje razprave pa so direktorica Javne Agencije za knjigo Renata Zamida, predsednica Društva slovenskih založnikov in direktorica založbe Ocean Nataša Detič, predsednik Društva slovenskih pisateljev Dušan Merc in Simona Škrabec, ki je sodelovala pri častnem gostovanju Katalonije na Frankfurtskem knjižnem sejmu. Častno gostovanje v Frankfurtu je velik projekt. Primerjamo ga lahko z uvrstitvijo na olimpijske igre. Za večino držav je bila to enkratna priložnost. Sejem obišče 280 tisoč obiskovalcev iz 160 držav, o njem pa poroča kar 10 tisoč akreditiranih novinarjev in blogerjev. In med vsemi bo čez tri leta na osrednjem razstavišču izpostavljena Slovenija, ki ji bo namenjeno kar 70 odst
Teodor Domej: Rož, Podjuna, Zilja…moja domovina, narod moj trpin?

Teodor Domej: Rož, Podjuna, Zilja…moja domovina, narod moj trpin?

ARS Esej na radiu, 27. avgust 2019 ― V oddaji boste slišali odlomek prispevka Teodorja Domeja o vprašanjih slovenske identitete na območju severne meje Mirovna pogodba iz Saint-Germaina, sklenjena 10. septembra 1919, je določila avstrijske meje. V oddaji Esej na radiu boste slišali odlomek prispevka slovenskega zgodovinarja in narodnostnega delavca na avstrijskem Koroškem Teodorja Domeja o vprašanjih slovenske identitete na tem območju z naslovom Rož, Podjuna, Zilja … moja domovina, narod moj trpin? Besedilo je izšlo v zborniku Inštituta za slovensko narodopisje Traditiones leta 1997. Bereta ga napovedovalca Eva Longyka Marušič in Ivan Lotrič. Vmesni glasbeni vložki so odlomki pesmi Rož, Podjuna, Zila v priredbi Pavleta Kernjaka in Tončija Feiniga. Glavni izvajalec je bil Tonč Feinig Trio. Oblikovalec zvoka je bil Damjan Rostan, glasbeno opremo je izbral Mihael Kozjek, urednik oddaje je Andrej Rot.
106 let Borisa Pahorja

106 let Borisa Pahorja

ARS Svet kulture, 26. avgust 2019 ― Danes o Borisu Pahorju, ki je del svojega rojstnega dne naklonil tudi ljubljanskemu občinstvu. V nadaljevanju oddaje pa bomo po istrskih vaseh zasledovali dogajanje festivala Plavajoči grad, ki bo do 31. avgusta vabil na koncerte in obiskovalcem predstavljal alternativnejšo uprizoritveno produkcijo. Preverili bomo tudi letošnjo filmsko ponudbo, ki jo prinaša letni Kinodvor na Kongresnem trgu.
Jerneja Ferlež in Peter Rezman: Maribor paralaksa / Radmila Lazić: Brez anestezije

Jerneja Ferlež in Peter Rezman: Maribor paralaksa / Radmila Lazić: Brez anestezije

ARS S knjižnega trga, 26. avgust 2019 ― J. M. Coetzee Peterburški mojster / Ur. Neža Zajc: Poezija in smrt pesnikovo sta življenje Recenzirali bomo zbirko zgodb Jerneje Ferlež in Petra Rezmana Maribor paralaksa, izbor poezije Radmile Lazić Brez anestezije, Coetzeejev roman Peterburški mojster in zbornik razprav Poezija in smrt pesnikovo sta življenje. Recenzije so napisali Marija Švajncer, Rok Bozovičar, Gabriela Babnik in Tonja Jelen.
O predlogu novega zakona o medijih

O predlogu novega zakona o medijih

ARS Arsov forum, 26. avgust 2019 ― O predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o medijih in še kaki temi iz kulturne politike. Leto je naokrog in pred nami je ponovno verjetno nekoliko več adrenalina: tudi na letošnjih Nočeh v stari Ljubljani bo na programu okrogla miza, ki jo bomo neposredno prenašali v oddajah Arsov forum in Studio ob 17-ih na 3. in 1. programu Radia Slovenija. Njena tema je na prvi pogled presenetljiva, nekako ne sodi v poletno okolje, toda njen nekoliko literarni naslov je zgovoren: O predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o medijih in še kaki temi iz kulturne politike. Veljavni zakon o medijih je namreč že zdavnaj zastarel, tokratna novela pa je poskus urediti medijsko področje bolj postopno. Več o noveli, predvsem pa o transparentnosti medijskega lastništva in omejevanju sovražnega govora bodo povedali gostje v oddaji, če pa bo med njimi tudi kulturni minister mag. Zoran Poznič, bo voditelj oddaje zastavil tudi vprašanje, dve o kulturnem evru.
Iden

Iden

ARS Ars humana, 23. avgust 2019 ― elektroakustična in radijska opera na presečišču človeka, narave in umetnosti 2. julija 2019, v času navtične zore, se je v Rastlinjaku Tivoli v Ljubljani, natančneje v Stekleniku, galeriji za zvok, bioakustiko in umetnost, odvila premiera elektroakustične in radijske opere Iden. Njen motiv je razmislek o človekovem upravljanju z naravo na primeru pod Unescom zaščitene Kuronske sipine v Litvi. Na podlagi opere bomo v oddaji raziskovali pomen umetnosti za ozaveščanje problemov, ki na prvi, a le na prvi pogled zahtevajo racionalni razmislek. Spregovorile bodo avtorice scenaristka in režiserka Saška Rakef, soscenaristka Tina Kozin in skladateljica Bojana Šaljić Podešva, svoja razmišljanja pa nam bo zaupala še dramaturška svetovalka opere Pia Brezavšček. Vabimo vas tudi, da Iden poslušate na Arsovih nočeh v stari Ljubljani ta petek, 30. avgusta, ob 19.15 v Mestnem muzeju Ljubljana.
Fotografski pogovori z vsakdanjimi ljudmi

Fotografski pogovori z vsakdanjimi ljudmi

ARS Svet kulture, 23. avgust 2019 ― O retrospektivi Stojana Kerblerja, zbrali pa smo tudi zadnje vtise s festivala Dnevi poezije in vina Haložani so se z mano družili, se pogovarjali. Tudi način dela pri širokem kotu je tak, da pristopiš k človeku in se z njim lahko pogovarjaš. Problem zapisov o Halozah je, da so v Halozah zmeraj iskali samo revščino. To gledanje je bilo zelo enosmerno. Moja fotografija je drugačna. Približno tako je v intervjuju za časopis Večer ob svoji veliki retrospektivi v ljubljanski Moderni galeriji o svojem znamenitem ciklu razmišljal fotograf Stojan Kerbler. Zdaj bo razstava, ki je lani nastala ob umetnikovi osemdesetletnici, na ogled tudi v Umetnostni galeriji Maribor. V oddaji pa tudi o vtisih s festivala Dnevi poezije in vina, ki se zaključujejo jutri.
Organist Ignace Michiels

Organist Ignace Michiels

ARS Obiski kraljice, 23. avgust 2019 ― Predstavil se bo z deli starih baročnih mojstrov, romantičnih glasbenih ustvarjalcev, pa tudi s kompozicijo Benjamina Ipavca. Ignace Michielis je orgelski interpret, ki ga boste lahko spoznali v tokratni oddaji – z deli starih, baročnih orgelskih mojstrov, romantičnih glasbenih ustvarjalcev, pa tudi s kompozicijo slovenskega skladatelja Benjamina Ipavca se bo predstavil na orglah, ki jih je v cerkvi sv. Vida, v Šentvidu pri Lukovici postavila orglarska delavnica Škrabl iz Rogaške Slatine.
S Ptuja Ilija Trojanow poslal intelektualni pamflet ogorčenja

S Ptuja Ilija Trojanow poslal intelektualni pamflet ogorčenja

ARS Kulturna panorama, 23. avgust 2019 ― Dnevi poezije in vina Ptuj se trudijo za mednarodno odmevnost Tokrat obeležujemo zaključek Dnevov poezije in vina na Ptuju, od koder je eden od treh častnih gostov, Ilija Trojanow, sredi tedna v svet poslal intelektualni pamflet ogorčenja nad vestjo sodobne Evrope. Oddaja napoveduje tudi vsebino pesniškega »festivala Izrekanja« v Celju, razkriva vsebino »1. mednarodnega bienala likovne vizije Etike(te) – strah« v Novem mestu, in spomni na začetek mednarodnega festivala sodobnega progresivnega gledališča Mladi levi, ki se v soboto začenja s predstavo Urše Vidic Zid. Govorimo tudi o letošnji »potujoči obliki« festivala »Plavajoči grad« na prizoriščih od Notranjske do Istre, in o delovnem obisku direktorja Frankfurtskega knjižnega sejma te dni pri nas. Na koncu pa vas povabimo na »Arsova večera v okviru Noči stare Ljubljane« prihodnji teden.
Le z drugimi smo!

Le z drugimi smo!

ARS Jezikovni pogovori, 23. avgust 2019 ― Otroci priseljencev so lahko takoj po vpisu vključeni v šolske razrede, čeprav ne razumejo slovensko Otroci priseljencev so po vpisu takoj vključeni v šolske razrede. To predstavlja poseben izziv za njih in pedagoge, saj se lahko zgodi, da ne razumejo slovenščine. Kako jim lahko pomagajo v okviru nacionalnega projekta »Le z drugimi smo,« s katerim želijo usposobiti 10 tisoč posameznikov? Kakšne so dobre prakse projekta in kako konkretno se po šolah trenutno spopadajo s temi izzivi? Gostja je dr. Marijanca Ajša Vižintin, ki koordinira seminar Živeti raznolikost: vključevanje priseljencev, slovenščina in medkulturni dialog.
še novic