Dobitnik večernice je Andrej E. Skubic

Dobitnik večernice je Andrej E. Skubic

ARS Svet kulture, 12. september 2019 ― Knjiga Babi nima več telefona je druga knjiga iz Skubičeve štiridelne zbirke Trio Golaznikus V današnji oddaji najprej o predstavi Hevreka!, ki jo bodo premierno uprizorili v Mestnem gledališču Ptuj. Znanstveni cirkus, ki so ga ustvarili mladi slovenski igralci se pozabava s fiziko in skuša mladim približati znanstvene teme. Nagrado Večernica, ki jo podeljuje časnik Večer za najboljše izvirno leposlovno delo za otroke in mlade, izdano v minulem letu, prejme Andrej E. Skubic za knjigo Babi nima več telefona. Gre za drugo knjigo iz Skubičeve štiridelne zbirke Trio Golaznikus, ki izhaja pri Mladinski knjigi. Nekaj minut bomo namenili tudi poeziji – novo pesniško zbirko je izdal Brane Senegačnik – ter vas povabili na prvi koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija v sklopu cikla Kromatika.
Čas, prostor in glasba

Čas, prostor in glasba

ARS Čas, prostor in glasba, 12. september 2019 ― Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden. Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden.
Ars Electronica Linz

Ars Electronica Linz

ARS Likovni odmevi, 11. september 2019 ― Zunaj okvirjev. Kriza srednjih let digitalne revolucije. V Linzu v Avstriji se je v začetku tedna zaključil festival Ars Electronica, največja in najpomembnejša svetovna platforma za medijsko umetnost, ideje za prihodnost in inovacije, ki je letos praznoval 40 let obstoja. Potekal je pod naslovom » Zunaj okvirjev; Kriza srednjih let digitalne revolucije«. Predstaviti so želeli presek dosedanjih izdaj festivala ter podati smernice razvoja te vrste umetnosti. V oddaji Likovni odmevi bomo predstavili festival, spregovorili o njegovem pomenu in vlogi tudi za umetnike v slovenskem prostoru. Ti so namreč pri njem aktivno prisotni že od njegovih začetkov, predvsem pa od leta 2008, ko je Galerija Kapelica pričela načrtno vzpodbujati in promovirati področje kjer se povezujejo umetnost, znanost in tehnologija. O njegovem razvoju in pomenu bodo govorili Jurij Krpan, umetniški vodja Galerije Kapelica, Gerfried Stocker umetniški vodja festivala Ars Electronica in Christine Schöpf umetniška so-vodja festivala Ars Electronica.
Festivala Indigo in Spider

Festivala Indigo in Spider

ARS Svet kulture, 11. september 2019 ― Ljubljana se bo v prihodnjih dneh spraševala o brezbrižnosti in iskala nove plesne prakse. V Ljubljani se danes začenjata festivala Indigo in Spider. Četrta edicija festivala Indigo tematizira ravnodušnost in neobčutljivost za probleme okoli nas, medtem ko festival Spider predstavlja pionirske plesne prakse z vsega sveta.
34. literarni festival Vilenica v središče postavlja Ego in fabulo

34. literarni festival Vilenica v središče postavlja Ego in fabulo

ARS Svet kulture, 10. september 2019 ― Nagrado vilenica bo dobil srbski pisatelj Dragan Velikić, slovenski avtor v središču je pesnik Esad Babačić. Z branji gostujočih literatov po slovenskih krajih se bo danes začel mednarodni literarni festival Vilenica. Tema letošnje 34. izdaje je Ego in fabula, povabljeni avtorji pa bodo ob tej priložnosti razmišljali o avtobiografskem pisanju. Glavno nagrado bo prejel srbski književnik Dragan Velikić, slovenski avtor v središču je pesnik Esad Babačić. V oddaji predstavljamo tudi elektroakustično glasbenico Majo Osojnik ter Festival Maribor.
Slovenski javni, najstarejši in največji univerzi nazadovali po Šanghajski lestvici

Slovenski javni, najstarejši in največji univerzi nazadovali po Šanghajski lestvici

ARS Arsov forum, 10. september 2019 ― Kakšna je vrednost razvrščanja univerz na mednarodnih lestvicah kakovosti? Univerza v Ljubljani je to poletje po dvanajstih letih izpadla iz skupine 500 najboljših univerz na Šanghajski lestvici kakovosti univerz. Tudi Univerza v Mariboru je v enem letu nazadovala na omenjeni najstarejši in najvplivnejši mednarodni lestvici. Preostalih slovenskih univerz na lestvici sploh ni. Kakšna je vrednost razvrščanja univerz na mednarodnih lestvicah kakovosti? Katere kazalnike kakovosti merijo? Kakšna je kakovost naših univerz v mednarodnem okolju v luči mednarodnih lestvic kakovosti? O teh vprašanjih razmišljajo: rektor Univerze v Mariboru dr. Zdravko Kačič, direktor Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu dr. Franci Demšar, nekdanji direktor Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu in nekdanji prorektor Univerze v Ljubljani dr. Ivan Leban, in pomočnik glavnega tajnika Univerze v Ljubljani za spremljanje kakovosti, analize in poročanja dr. Tomaž Deželan.
Katerega spola so knjižni molji?

Katerega spola so knjižni molji?

ARS Jezikovni pogovori, 10. september 2019 ― Predstavljamo dobre prakse spodbujanja branja v hokeju in vojski. Kako je z branjem povezan spol? Temu vprašanju je bralno društvo Slovenije namenilo nacionalni posvet z naslovom: Katerega spola so knjižni molji? Zdi se, da je tehtnica branja na strani ženskega spola. Do konca osnovne šole naj bi odpadlo pri branju bistveno več fantov kot deklet, pri bralni znački za odrasle sodeluje več žensk kot moških, pa tudi nacionalnega posveta o branju se je udeležilo občutno več žensk kot moških. Ali to potrjujejo tudi raziskave in kako bistveno je za spodbujanje branja vprašanje spola? Gostja oddaje je mag. Marjeta Doupona, ki je sodelovala pri pripravi prve bralne strategije za pismenost, trenutno pa deluje na Familylab Slovenija. Med oddajo tudi o dobrih praksah spodbujanja branja v hokeju in vojski – področjih na katerih delujejo v večji meri moški. Posvet bralnega društva Slovenije je del dogodkov v nacionalnem mesecu skupnega branja, ki se je začel na mednarodni dan pismenosti 8. septembra in bo trajal do sklepa tedna otroka 13. oktobra. Z njim se letos pridružujejo tudi evropski bralni kampanji EURead (Evropa bere), ki povezuje bralne dejavnosti po vsej Evropi z namenom, da bi dvignili zavest o pomembnosti izobraževanja in pismenosti v zgodnjem otroštvu.
Octavio Paz: Picasso – boj na nož s slikarstvom

Octavio Paz: Picasso – boj na nož s slikarstvom

ARS Esej na radiu, 10. september 2019 ― Vtisi Octavia Paza ob ogledu razstave sodobnika Pabla Picassa Mehiški pesnik in esejist Octavio Paz je bil tudi diplomat in nobelovec. Leta 1983 je ob razstavi Picassovih del v Mehiki napisal esej Picasso: boj na nož s slikarstvom, ki ga boste slišali v današnji oddaji. Prevedel ga je Andrej Rot, interpretira pa ga dramski igralec in pisatelj Aleksij Pregarc. Vmesni glasbeni vložki – izbral jih je Mihael Kozjek – so odlomki iz Ragtime-a za enajst instrumentov Igorja Stravinskega. Glavni izvajalec je Ansambel solistov Evrope pod vodstvom Vladimirja Aškenazija. Oblikovalec zvoka je bil Jon Čergan.
Drevesa so zasedla celovški stadion

Drevesa so zasedla celovški stadion

ARS Svet kulture, 9. september 2019 ― Nespametna ravnanja človeka, ki jih kritično zajema sodobna umetnost Gozdovi in pragozdovi so pomembni del ekosistema in ključni za uravnavanje globalnega podnebja, vendar se je bati za njihov obstoj, saj jih krčimo s požiganjem in drugo nelegalno dejavnostjo. Megalomanska instalacija Klausa Litmanna v Celovcu je primer distopije, ki opozarja, da z gozdovi izginjajo tudi različne vrste življenja. V prihodnost so bili zazrti tudi sodelujoči na festivalu Ars Electronica, medtem ko ima odnos med očetom in sinom v radijski igri z naslovom Treba bi bilo peljati psa na sprehod, veliko opraviti s preteklostjo.
8. festival Spider

8. festival Spider

ARS Oder, 9. september 2019 ― "Če na plesnem podiju ljudi ni, ta nima nobene namembnosti in je zgolj prazen prostor." Matej Kejžar Radikalna telesa so povsod, pravijo organizatorji festivala Spider. Od migrantov do prenaseljenosti našega planeta, ki zbujajo vprašanja o tem, kako se teh nezaželjenih teles znebiti, druga tema, povezana z radikalnostjo teles je vprašanje genetskih sprememb in prihodnosti družbe, ki jo bo oblikovalo dejstvo, da si bodo le nekateri ti lahko privoščili, tretji vidik je plesno telo, ki je radikalno v tem, da ima temeljita znanja o inteligenci telesa in iz tega gradi umetniška dela. Posebnost letošnjega festivala je materialna realizacija plesnega podija, ki ni zgolj fizični objekt, temveč nosilec mnogoterih pomenov. V studio smo povabili Mateja Kejžarja, plesalca in koreografa, umetniškega vodjo festivala Spider, ki je o tem nekaj misli povedal že na novinarski konferenci, danes pa bo svoje misli še razvil in podkrepil z razlago tém, ki ga v umetniškem ustvarjanju zanimajo.     fotografija iz predstave Symphonia Harmoniae Caelestium Revelationum, foto: Anna Van Waeg
Slikar Mitja Ficko

Slikar Mitja Ficko

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 9. september 2019 ― "Sliko delam preko doživljanja in ne preko posnemanja." V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom danes gostimo slikarja Mitjo Ficka. V Sloveniji in tujini uveljavljenega slikarja je močno zaznamovalo otroštvo na podeželju Prlekije, po končani osnovni šoli se je preselil v Maribor, pozneje je v Ljubljani študiral slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Specialko je opravil pri profesorici Metki Krašovec, pozneje pa je svoj drugi ustvarjalni poligon našel v Leipzigu, kjer ima v poslopju Spinnerei – nekdanji bombažni predilnici, danes pa je to umetniško mesto v malem z ateljeji, galerijami in drugimi razstavnimi in družabnimi prostori – tudi svoj atelje. “Dela Mitje Ficka in obravnavano sliko lahko na splošno uvrščamo med figuralno fantazijsko slikarstvo z izhodiščem v romantični tradiciji. Z igrivimi in sugestivnimi motivi se odmika od razumske in pomenske interpretacije in tako slika lasten domišljijski svet, ki ponuja neomejene možnosti branja. Četudi so detajlno naslikani motivi deloma prevzeti iz dejanskosti, so v medsebojni kombinaciji lahko le odraz fantazijskega sveta slikarja. Fickove upodobitve izhajajo iz lastnega izkustva, ki ga slikar preobrazi v fantazijske objekte; le-ti pa namigujejo na njegovo izkustvo in vzdušje ob tem, a ga zagotovo ne poskušajo razložiti«, je zapisala Kristina Ferk, umetnostna zgodovinarka in kuratorica. Mitja Ficka je pred mikrofon povabila Petra Tanko.
Sebastijan Pregelj: V Elvisovi sobi

Sebastijan Pregelj: V Elvisovi sobi

ARS Izšlo je, 6. september 2019 ― S prihodnostjo si nismo belili glav. V Elvisovi sobi je bilo vse v redu in prav, se zaveda junak Pregljevega romana. Sebastijan Pregelj se je v minulih letih dokazal kot mojster kratke zgodbe in romana. Da obvlada celostno pripoved, je dokazal tudi z najnovejšim romanom V Elvisovi sobi. V romanu, objavljenem pri založbi Goga, je spretno prepletel več pripovednih niti, tako o dečku oziroma pozneje mladeniču, njegovi generaciji, družinskem okolju ter družbi, ki se naglo spreminja, in državi, ki se razkraja. Več o romanu bo povedal pisatelj v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi odlomka iz romana.
Šest umetniških festivalov in razstava

Šest umetniških festivalov in razstava

ARS Kulturna panorama, 6. september 2019 ― Čeprav se zdi, da se je poletje dokončno poslovilo, se sezona umetniških festivalov nadaljuje. V prvi septembrski Kulturni panorami bomo najprej strnili vtise z letošnjih 99. Salzburških poletnih iger. Obiskali bomo festival umetnosti in tehnologije Ars Electronica v Linzu ter festival sodobne glasbe Kogojevi dnevi. Kmalu se bo začel tudi 34. literarni festival Vilenica, prestolnico pa bosta dodobra pretresla tudi družbeno angažirana festivala Indigo in Spider. Oddajo bomo sklenili z razstavo. V Narodni galeriji je na ogled razstava z naslovom Umetnost za nove dni – Zbirka Dravske banovine.
Kogojevi dnevi

Kogojevi dnevi

ARS Svet kulture, 6. september 2019 ― Z odkritjem spomenika Antonu Nanutu se začenjajo Kogojevi dnevi. Z odkritjem spomenika dirigentu Antonu Nanutu, odprtjem pregledne razstave akademskega slikarja Ludvika Pandurja v Galeriji Rika Debenjaka ter slovesnostjo ob odprtju se v Kanalu ob Soči začenja mednarodni festival sodobne glasbe Kogojevi dnevi. Ob pregledu dogodkov že 40. mednarodnega festivala bomo v oddaji napovedali tudi novo sezono orkestra Slovenske filharmonije in premiero predstave Umetnost je omara v režiji Ivana Petrnelja v Slovenskem mladinskem gledališču.
Samo Kreutz: Ristanc čez pločnik / Feliks Plohl: Vsi moji grehi

Samo Kreutz: Ristanc čez pločnik / Feliks Plohl: Vsi moji grehi

ARS S knjižnega trga, 6. september 2019 ― Aleksandar Hemon: Vprašanje Bruna / Aleš Gabrič: V senci politike V oddaji S knjižnega trga bomo govorili o pesniški zbirki Sama Kreutza Ristanc čez pločnik, romanu Feliksa Plohla Vsi moji grehi, zbirki kratke proze Aleksandra Hemona Vprašanje Bruna in zgodovinski študiji Aleša Gabriča V senci politike. Recenzije so napisali Martina Potisk, Ana Hancock, Katarina Mahnič in Iztok Ilich.
Anja Golob: Da ne da ne bo … / Stefan Feinig: Rob krožnika in obzorje

Anja Golob: Da ne da ne bo … / Stefan Feinig: Rob krožnika in obzorje

ARS S knjižnega trga, 6. september 2019 ― Emil Filipčič: Moto / Dragan Velikić: O pisateljih in mestih V oddaji S knjižnega trga se bomo posvetili pesniškima zbirkama Anje Golob Da ne da ne bo …, in Stefana Feiniga Rob krožnika in obzorje, romanu Emila Filipčiča Moto in esejem Dragana Velikića O pisateljih in mestih. Recenzije so napisali Aljaž Koprivnikar, Lev Detela, Matej Bogataj in Miša Gams.
Za en bokal muzike

Za en bokal muzike

ARS Za en bokal muzike, 6. september 2019 ― Predstavljamo tradicijske ljudske pevce in godce različnih slovenskih etnij ter zamejstva, glasbenike, ki načrtno poustvarjajo ljudsko glasbo za koncertni oder ali pa za ponovno navzoče […] Predstavljamo tradicijske ljudske pevce in godce različnih slovenskih etnij ter zamejstva, glasbenike, ki načrtno poustvarjajo ljudsko glasbo za koncertni oder ali pa za ponovno navzoče hišno muziciranje.
še novic