Novice

radio

Nedvomne sledi slovenskega jezika in identitete v Brižinskih spomenikih

Nedvomne sledi slovenskega jezika in identitete v Brižinskih spomenikih

ARS Jezikovni pogovori, 19. februar 2020 ― Ddr. Igor Grdina je natančno raziskoval zunanjo in notranjo zgradbo dokumentov. “Govorite za nami teh malo besed” je zapisano na pergamentu prvega Brižinskega spomenika. Spisani so bili na prehodu iz 10. v 11. stoletje. Vsi trije deli skupaj imajo 1014 besed v minuskuli nemških pisarskih središč, razvila pa se je iz karolinške minuskule. “Slovenci moramo vedeti, da je naša zgodovina dolgotrajna. Ima svoja Sonca in tudi svoje sence, kot pač vsaka zgodovina. Kot taka je neponovljiva in se odvija v podobnih ritmih kot druge srednjeevropske zgodovine, a na zelo poseben način,” razmišlja ddr. Igor Grdina, ki je natančno raziskoval zunanjo in notranjo zgradbo Brižinskih spomenikov. V njih najdemo prvi rešeni slovenski pravopisni problem in “nedvomne sledi slovenščine”.
Pogovor z Nino Ivanišin

Pogovor z Nino Ivanišin

ARS Oder, 19. februar 2020 ― O nagradah, filmu, predstavi 2020, vlogah v predstavah, ki jih ni več in tistih, ki jih še gledamo V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma si je še mogoče ogledati predstavo 2020. Po motivih besedil Yuvala Noaha Hararija jo je na oder postavil režiser Ivica Buljan, nastala je v koprodukciji Cankarjevega doma, ljubljanske Drame in Mestnega gledališča ljubljanskega. Med trinajstimi igralci nastopa tudi Nina Ivanišin, članica ansambla Drame v Ljubljani, ki je letošnja dobitnica nagrade Prešernovega sklada za igralske dosežke v zadnjih treh letih. Tadeja Krečič jo je povabila pred mikrofon, razgovorili sta se o predstavi 2020, pa seveda o nagradah, filmskih vlogah in še marsičem.
Erik Satie/2

Erik Satie/2

ARS Skladatelj tedna, 19. februar 2020 ― Zaslovel je po svojem posebnem, edinstvenemu načinu komponiranja. Kam bi ga lahko sploh uvrstili? Morda se je boljše vprašati, kam ne. Beseda ne mu je bila očitno pri srcu in z njo v povezavi si je omislil tudi svoj ustvarjalni moto, ki je bil – nasprotovati vsemu uveljavljenemu, spoštovanemu, cenjenemu. Toda ali mu je uspelo? Da in ne. Še danes je Satie pogosto razumljen napačno – očitajo mu monoton, počasen potek  njegovih kompozicij, brez izrazitih viškov, proglasili so ga celo za očeta ambientalne glasbe. Tako nekateri poznavalci in raziskovalci njegove glasbe, s tokratnim izborom njegove glasbe (Tri skladbe v obliki hruške, Izsušeni embriji, La Diva de l’Empire, Parada in druge) pa si o Eriku Satiju lahko ustvarite svoj pogled.

Anne Scott MacLeod: Sodobni modeli zgodovinske pripovedi

ARS Esej na radiu, 18. februar 2020 ― Zgodovina je odličen vir tematik, ki jih povzema književnost. O sodobnih modelih zgodovinskih pripovedi govori esej ameriške literarne raziskovalke Anne Scott MacLeod. Zgodovina kot nenehno preverjanje našega polpreteklega in preteklega življenja je izvrsten vir tematik, ki jih povzema književnost. O Sodobnih modelih zgodovinskih pripovedi govori esej ameriške literarne raziskovalke Anne Scott Mac Leod, profesorice na Fakulteti za informacijske storitve na Univerzi v Marylandu. Besedilo sta brala Ana Bohte in Matjaž Romih, prevedel pa Tone Frelih. Glasbena tema v oddaji so odlomki iz Mazurke apasionade Augustina Barriosa Mangoréja v izvedbi kitarista Rolanda Muellerja. Glasbeno opremo je izbral Mihael Kozjek, urednik oddaje je Andrej Rot.
Glasba za orgle in elektroniko

Glasba za orgle in elektroniko

ARS Obiski kraljice, 17. februar 2020 ― Tokrat vas vabimo v poseben zvočni svet – v svet, kjer se v mešanici elektroakustičnih zvokov in vnaprej posnetih partov orgel, trobil, človeških glasov zlahka zabriše meja med orgelskim in elektroakustičnim zvokom. Orgle kot inštrument z neštetimi zvočnimi možnostmi srečamo danes v kombinacijah z najrazličnejšimi inštrumenti – tako s tistimi, ki po zvoku z njimi kontrastirajo, kot s tistimi, ki so jim po zvočni barvi blizu. In kam bi lahko uvrstili elektroniko? Ne v eno, ne v drugo skupino, saj je elektronika le sredstvo, s katerim se zvok orgel preobrazi oz. spremeni – vnaprej pripravljen zvočni material organist dodaja pri izvedbi. Tokrat vas vabimo v poseben zvočni svet – v svet, kjer se v mešanici elektroakustičnih zvokov in vnaprej posnetih partov orgel, trobil, človeških glasov zlahka zabriše meja med orgelskim in elektroakustičnim zvokom. S skladbami za orgle in elektroniko se bosta predstavila skladatelja Wolfgang Mitterer in Vito Žuraj.
Mušičevi razstavi v Ljubljani in Celovcu …

Mušičevi razstavi v Ljubljani in Celovcu …

ARS Kulturna panorama, 16. februar 2020 ― Med drugim tudi še o festivalu Fabula in desetletnici Planinskega muzeja v Mojstrani V tokratni Kulturni panorami bomo govorili o: – literarnem festivalu Fabula, – razstavah del Zorana Mušiča v Ljubljani in Celovcu, – seznamu slovenskih mest, ki so se uvrstila v ožji izbor za Evropsko prestolnico kulture 2025, – razpisu Centra za kreativnost – in desetletnici Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani. Kulturno panoramo pripravljamo v uredništvu za kulturo tretjega programa. Z glasbo jo opremlja Tina Ogrin, za mešalno mizo tokrat Franci Moder, pred mikrofonom pa Staša Grahek.
Nejc Prah – poigravanje z oblikovalskimi konvencijami

Nejc Prah – poigravanje z oblikovalskimi konvencijami

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 16. februar 2020 ― Nagrado Prešernovega sklada je dobil za oblikovalske dosežke zadnjih treh let Oblikovanju se nagrade Prešernovega sklada ne poklonijo pogosto. Nejc Prah, ki jo je za svoje oblikovalske dosežke v zadnjih treh letih dobil letos, ima glede na svojo starost – rojen je leta 1989 – zavidljivo biografijo, predvsem pa samosvoj pristop, ki mestoma igrivo krši oblikovalske konvencije. Njegov grafični jezik spaja ilustracijo, fotografijo in eksperimentalno, včasih komaj berljivo tipografijo. Kot beremo v obrazložitvi žirije, so projekti in kvalitete, za katere dobi nagrado, naslednji: »navdušujoče identitete 33. grafičnega bienala in dogodkov Koordinate zvoka, drzni prelomi, izzivalne naslovnice, pomenljive infografike in energične ilustracije v revijah Bloomberg Businessweek, celostna podoba Axis Mundi, samostojna razstava Mal za hec mal za res.«
Razstave grafike, moderne umetnosti in ameriške fotografije 20. stoletja

Razstave grafike, moderne umetnosti in ameriške fotografije 20. stoletja

ARS Likovni odmevi, 15. februar 2020 ― O letošnjem razstavnem programu dunajskega muzeja Albertina Muzej Albertina na Dunaju predstavlja dela od francoskega impresionizma in fovizma do del ekspresionističnih skupin umetnikov in ruske avantgarde. Zdaj je na ogled ena najpomembnejših evropskih zbirk modernistične umetnosti, zbirka Herberta Batlinerja, hkrati si je mogoče ogledati razstavo del Wilhelma Leibla, predstavljajo pa tudi grafična dela renesanse od Dürerja do Brueghla iz svoje bogate muzejske zbirke, ki vsebuje več kot milijon risb in odtisov od pozne gotike do danes. O programu muzeja Albertina se je Aleksandra Saška Gruden pogovarjala z direktorjem muzeja Klausom Albrechtom Schröderjem.
Bojan Adamič

Bojan Adamič

ARS Filmska glasba, 15. februar 2020 ― Filmska glasba izpod peresa mojstra Adamiča Adamič je delal na vse strani, nikoli ni bil brez dela. Medtem ko so njegovi skladateljski kolegi prezirljivo gledali na filmsko glasbo, se je sam z mladostnim žarom posvetil zvoku s celuloidnega traku.
Berlinale 2020, Ema Kugler, Festival gorniškega filma, Nevidni človek, Klic divjine

Berlinale 2020, Ema Kugler, Festival gorniškega filma, Nevidni človek, Klic divjine

ARS Gremo v kino, 15. februar 2020 ― Kako zanimiv je letošnji Berlinale – o tem se v oddaji pogovarjamo s Tino Poglajen, govorimo pa tudi z Emo Kugler, dobitnico nagrade Franceta Štiglica in ocenjujemo filma Nevidni človek in Klic divjine. V oddaji se Tina Poglajen oglaša z Berlinala. Oziramo se po Festivalu gorniškega filma in pogovarjamo z Emo Kugler, dobitnico nagrade Franceta Štiglica za življenjsko delo na področju filmske in televizijske režije. Med filmi, ki so ta hip na sporedu, pa ocenjujemo znanstveno fantastični psihološki triler Nevidni človek in družinsko pustolovščino Klic divjine.
Darius Milhaud /5/

Darius Milhaud /5/

ARS Skladatelj tedna, 15. februar 2020 ― V oddaji končujemo predstavitev Dariusa Milhauda, skladatelja, ki je zajemal ideje oziroma navdih iz treh različnih glasbenih kultur: francoske, ameriške in judovske. Njegova glasba tako […] V oddaji končujemo predstavitev Dariusa Milhauda, skladatelja, ki je zajemal ideje oziroma navdih iz treh različnih glasbenih kultur: francoske, ameriške in judovske. Njegova glasba tako pomeni preplet vseh treh. V poznejših letih jo je ustvarjal tako v Franciji kot v Ameriki , v katero se je zatekel med drugo svetovno vojno.

Koroški plebiscit 1920

ARS Ars humana, 14. februar 2020 ― Usodne ločnice za koroške Slovence in poplebiscitni begunci Prvo skupno oddajo, ki jo mesečno pripravljamo v sodelovanju programa Ars, Slovenskega programa radia Trst A in Slovenskega sporeda ORF v Celovcu, namenjamo 100-letnici koroškega plebiscita. Dogodku, za katerega na Koroškem potekajo priprave vsaj že dve leti, če upoštevamo predstavitev prve zasnove deželne razstave “CARINTHIja 2020” 4. aprila 2018. Slovesnost 3. marca 2020 v dvorani grbov v Celovcu bo uradni uvod v deželno razstavo z naslovom “100 let koroškega plebiscita – dežela na potovanju skozi čas in prostor”. S plebiscitom na Koroškem časovno bolj ali manj sovpada druga zgodovinska ločnica. Ta je zarezala v življenje Primorske – mirovna pogodba, ki sta jo 12. novembra 1920 v Rapallu podpisali Kraljevina SHS in Kraljevina Italija, imenovana tudi Rapalska pogodba. O slednji bo spregovoril tržaški zgodovinar, akademik Jože Pirjevec, gost v studiu radia Trst A. Danijel Grafenauer, raziskovalec na Inštitutu za narodnostna vprašanja in tajnik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani ter podpredsednik Kluba koroških Slovencev Maribor, bo spregovoril o posebnem področju svojega raziskovalnega interesa, koroških Slovencih – poplebiscitnih beguncih. Ta “eksodus” skoraj vse intelektualne elite označuje historična literatura kot najtežji poplebiscitni udarec za koroške Slovence. Gosta v Celovcu sta zgodovinar Teodor Domej in profesor Štefan Pinter. Od leta 1975 na Slovenski gimnaziji je do svoje upokojitve poučeval ruščino, zgodovino in filozofijo. Nedavno je na novoletnem srečanju v Katoliškem domu prosvete v Tinjah  Štefan Pinter vzel pod drobnogled temo: “1918 in 1920 – usodni ločnici za koroške Slovence”. Oddajo je pripravil Miha Pasterk.
Kanalska dolina

Kanalska dolina

ARS Za en bokal muzike, 14. februar 2020 ― pesmi iz radijske oddaje, posvečene Ukvam v kanalski dolini iz leta 1975. V oddaji Za en bokal muzike bomo slišali posnetke pesmi iz radijske oddaje, posvečene Ukvam v kanalski dolini iz leta 1975. Dolina je dandanes v Italiji, slišali pa bomo pesmi, ki jih zaznamuje narečje z izrazito koroškimi značilnostmi, ki jih kaže tudi način petja. Vsebinsko so pesmi raznolike, jasno pa kažejo na povezanost z izročilom sosednjih slovenskih pokrajin.
Tone Hočevar: Skušnjave

Tone Hočevar: Skušnjave

ARS Izšlo je, 14. februar 2020 ― Še kako berljiva knjiga o novinarskem poklicu Tone Hočevar se je vpisal v kulturni spomin kot televizijski voditelj na Televiziji Slovenija in kot dopisnik časnika Delo iz Rima, morda nekoliko odmaknjene pa so njegove vloge novinarja, poročevalca in dopisnika na Televiziji Ljubljana. Toda ko berete njegovo knjigo Skušnjave, boste morda želeli postati prav to: novinar, poročevalec, dopisnik iz oddaljenih koncev sveta. Južna Amerika, Afrika, Evropa, Hočevar je bil tam in je o svojih doživetjih (med drugim je spremljal rušenje berlinskega zidu in ga tudi sam rušil) napisal zelo berljivo knjigo, tako da so njegove Skušnjave zelo verjetno skušnjava za marsikaterega bralca, tudi novinarja. Več o knjigi in sebi bo Tone Hočevar povedal v oddaji Izšlo je v živo, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju. Foto: Miloš Ojdanić/MMC
še novic