Ada Škerl, pesnica

Ada Škerl, pesnica

ARS Ars humana, 11. februar ― Ob 70. obletnici izida pesničine prvenke Senca v srcu. Ada Škerl (1924-2009) je bila pesnica, prevajalka in lektorica na Radiu Slovenija. Februarja 1950 (z letnico 1949) je izšla njena prva pesniška zbirka Senca v srcu. Ob 70. obletnici izida zbirke, s katero se je začel intimizem v povojni slovenski poeziji, bosta več o pesnici in njeni poeziji povedali literarna zgodovinarka dr. Irena Novak Popov in Tanja Petrič, urednica knjige zbranih pesmi Ade Škerl z naslovom Speči metulji, z njima se bom pogovarjal, v živo, Marko Golja. Zelo zgovorna pa bo tudi pesničina izjava o njeni pesniški usodi. Vabljeni k poslušanju.
Karikature-Ddr. Damir Globočnik

Karikature-Ddr. Damir Globočnik

ARS Ars humana, 4. februar ― Dvojni doktor Damir Globočnik preučuje tudi slovenske karikature in satirične ilustracije ter povezave med kulturno in politično zgodovino in likovno umetnostjo v 19. in 20. stoletju na Slovenskem. Dvojni doktor Damir Globočnik je doktor umetnostne zgodovine in zgodovine, muzejski svetnik in likovni kritik. Študijsko se posveča preučevanju likovnih upodobitev pesnika dr. Franceta Prešerna in ilustracij njegovih pesmi, preučevanju slovenske karikature in satirične ilustracije ter povezavi med kulturno in politično zgodovino ter likovno umetnostjo v 19. in 20. stoletju na Slovenskem. Pavliha foto: Ariv Damir Globočnik Leta 1993 se je vpisal na magistrski študij umetnostne zgodovine na filozofski fakulteti v Ljubljani in ga leta 1997 dokončal, naslov njegove magistrske naloge pa je bil: »Slovenska karikatura 1869–1941 – pregled, gradivo in interpretacije«. Leta 2000 se je vpisal na doktorski študij umetnostne zgodovine na filozofski fakulteti v Ljubljani; naslov njegove doktorske disertacije je bil »Dr. France Prešeren in njegova podoba v slovenski likovni umetnosti«, podnaslov pa »Pregled pesnikovih portretov, ilustracij njegovih del in karikatur od leta 1850 do konca 20. stoletja, ustvarjalni opusi posameznih pesnikovih upodabljavcev, zlasti opus Franza Kurza zum Thurn und Goldensteina, in likovna umetnost v Prešernovem času«. Doktorski študij je končal julija 2005 in pridobil naziv doktor znanosti s področja umetnostne zgodovine. Leta 2012 je končal doktorski študij zgodovine na oddelku za zgodovino filozofske fakultete v Ljubljani z nalogo Karikatura in satirična periodika – pomožna zgodovinska vira. Damir Globočnik, karikatura Aljane Primožič, 2014. foto: Arhiv Damir Globočnik   Damir Globočnik, karikatura Ciril Horjak, Večer, 2014 foto: Arhiv Damir Globočnik
Oskarjevska noč in filmske nagrade

Oskarjevska noč in filmske nagrade

ARS Ars humana, 28. januar ― Oskarji so institucija, ki ima med filmskimi nagradami neizpodbitno medijsko in gospodarsko prevlado – a kako pomembni so pravzaprav za naš prostor? Ameriška akademija filmskih umetnosti in znanosti bo že 92. podelila oskarje. Ob razglasitvi nominacij za najboljši film, režijo in druge kategorije se je izkazalo, da je do enakopravnega upoštevanja del ustvarjalk, temnopoltih in drugih manjšinskih ustvarjalcev še dolga pot. Tudi mediji so po razglasitvi kritično zapisali, da so oskarji »škodljivi za film«, da je akademija seksistična, da so nominacije »slaba šala« in da so oskarjevske nominacije dobre le še za to, da si z njimi »podkurimo«. A oskarji v filmski industriji in medijih kljub vsemu ohranjajo neizpodbitno prevlado: sama prireditev stane 44 milijonov dolarjev. Za lobiranje Hollywood vsako leto potroši več kot 100 milijonov dolarjev, dobitnik oskarja za najboljši film pa v povprečju proda za 15 milijonov dolarjev več vstopnic. Tudi pri nas nagradam posvečamo veliko pozornosti – a kako pomembne sploh so za naš, pa tudi širši evropski prostor? Zakaj so, kot kaže, vsaj glede vpliva, ki ga imajo, »slaba šala« v resnici nagrade evropske filmske akademije – evropska vzporednica oskarjem? Kako pa je pri nas – kaj filmskim ustvarjalcem in občinstvu pomenijo slovenske vesne?
Med naravo in kulturo: Kozjanski regijski park

Med naravo in kulturo: Kozjanski regijski park

ARS Ars humana, 21. januar ― O izginjanju mokrišč in živalskih vrst, ki jih naseljujejo Pri nas in po svetu počasi izginjajo mokrišča in živalske vrste, ki so odvisne od njihove ohranitve in ravnotežja v okolju. Tako med bolj ogrožene vrste sodijo tudi dvoživke, na katere preži precej nevarnosti, od izgube habitatov do odsekov cest, čez katere se žabe odpravljajo v selitvenih obdobjih. V sklepni oddaji iz cikla Med naravo in kulturo tokrat predstavljamo varnostne ukrepe, s katerimi v Kozjanskem parku in drugod po Sloveniji poskušajo omiliti ali celo preprečiti izginjanje dvoživk. Slišali boste posnetek okrogle mize, ki je novembra lani v organizaciji programa Ars in Kozjanskega parka potekala v Podsredi. Z Mojco Kunst, direktorico Kozjanskega parka, Dušanom Klenovškom, višjim naravovarstvenim svetovalcem v Kozjanskem parku, in dr. Katjo Poboljšaj iz Centra za kartografijo favne in flore se je pogovarjala Magda Tušar. Vabljeni k poslušanju.
Med naravo in kulturo: Krajinski park Sečoveljske soline

Med naravo in kulturo: Krajinski park Sečoveljske soline

ARS Ars humana, 14. januar ― Področje z več kot 700-letno zgodovino solinarjenja Cikel oddaj Med naravo in kulturo nadaljujemo v Krajinskem parku Sečoveljske soline. Področje z več kot 700-letno zgodovino solinarjenja ima danes unikatno strukturo vodenja, saj z njim od leta 2003 na podlagi podeljene koncesije za upravljanje parka upravlja družba SOLINE Pridelava soli, d. o. o., ki je hčerinska družba družbe Telekoma. V oddaji bomo spregovorili predvsem o tem, kako poteka varovanje naravne in kulturne dediščine parka ter o tem, kako eno ali drugo zaznamuje vpliv turizma. Snemanje pogovora je potekalo v medijskem centru parka Sečoveljske soline, kot sogovorniki so nastopili: Klavdij Godnič, direktor družbe Soline Pridelava soli d. o. o., Etbin Tavčar, univ. dipl. inž. krajinske arhitekture, Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine, območna enota Piran, mag. Robert Turk, biolog z Zavoda RS za varstvo narave, območna enota Piran, Ervin Vivoda, Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za vode in investicije, vodja sektorja za zmanjševanje posledic naravnih nesreč. Z njimi se je pogovarjala Tina Kozin.
Med naravo in kulturo: Park Škocjanske jame

Med naravo in kulturo: Park Škocjanske jame

ARS Ars humana, 7. januar 20. januarja se je, davnega leta 1884, začelo sistematično raziskovanje Škocjanskih jam. V ciklu treh oddaj Ars humana bomo obiskali tri znamenita slovenska varovana naravna območja, predstavili njihove značilnosti in razpirali vprašanja, prisotna pri upravljanju s katerim koli varovanim naravnim območjem. Začeli bomo v Škocjanskih jamah, ki so, ob pragozdu Krokar in gozdu Snežnik-Ždrocle, edini slovenski naravni spomenik, vpisan na UNESCOv seznam svetovne dediščine. Ravno 20. januar pa je tudi dan, ko se je, davnega leta 1884, začelo njihovo sistematično raziskovanje.
Osebnostne motnje

Osebnostne motnje

ARS Ars humana, 24. december 2019 ― Dr. Simon Brezovar o tem, zakaj nastanejo, kako jih prepoznamo in kako zdravimo Svetovni splet je poln nasvetov, kako se vesti ob ljudeh z osebnostnimi motnjami in predvsem, kako “ravnati” z njimi. Množično obiskani spletni forumi ponujajo številne teme, v katerih svojci, bližnji, sedanji ali nekdanji partnerji delijo izkušnje in nasvete. Osebnostne motnje niso skrite v ustanovah in za štirimi stenami domov. Srečujemo jih lahko v odnosih z bližnjimi, sodelavci in prijatelji, pa se tega niti ne zavedamo. Največ pozornosti sta deležni mejna in nacisistična osebnostna motnja, pri čemer lahko z nekaj kliki odkrijemo še celo paleto osebnostnih motenj, ki jih v dobi družabnih omrežij morda preveč lahkotno pripisujemo praktično komur koli. V oddaji Ars humana se o stanju splošnega duševnega zdravja pogovarjamo z dr. Simonom Brezovarjem, specialistom klinične psihologije na Nevrološki kliniki v Ljubljani in avtorjem knjige Osebnostne motnje v teoriji in praksi.
»Moja poezija še zdaleč ni brez čustev. Čustva so v njej potlačena zato, da bi jih sploh lahko prenesla.«

»Moja poezija še zdaleč ni brez čustev. Čustva so v njej potlačena zato, da bi jih sploh lahko prenesla.«

ARS Ars humana, 24. december 2019 ― Pogovor s slovaško pesnico Mário Ferenčuhovó Okoljska problematika, smrt, bolezen človeka, materinstvo – to so le nekateri izmed motivov, ki stopajo v poezijo Márie Ferenčuhové. Ta je v zadnjih letih postala najbolj prevajana slovaška pesnica. Prepoznavnost v kritiški in bralski javnosti si je zgradila s specifičnim, hladnim in nerazčustovanim jezikom, s katerim navidezno z distanco ubeseduje čustveno zahtevne teme. »Od nekdaj me je osupljalo, kako katera koli institucija dojame subjektivnost posameznika; kako jo objektivizira, popredmeti, in kaj se nato s tem posameznikom zgodi v njenem jeziku. V svoji drugi zbirki sem – kot sem že omenila – pisala o izkušnji poroda, ki mi jo je medicina odvzela, da bi zavarovala mojega otroka. Podobno je s hladnim jezikom, ki sem ga izoblikovala. Omogočil mi je dobesedno disociacijo od svojega bolnega telesa in psihične frustracije; omogočil mi je, da sem se na situacijo ozrla z medicinskim pogledom.« Lani smo v slovenščino dobili prevod dveh pesniških zbirk Márie Ferenčuhové, Ogrožene vrste in Imunosti. Poslovenile so ju Eva Nežič, Maruša Avman Palermo in Veronika Šoster pod vodstvom mentorja Andreja Pleterskega. Lani je Mária Ferenčuhová pri nas predstavljala prevode svojih del, ko je bila v rezidenci Javnega sklada za kulturne dejavnosti v Ljubljani. Ob tej priložnosti jo je pred mikrofon povabila Maja Žvokelj, ki je tudi prevedla pogovor. Refleksijo svoje poezije in širšega družbenega stanja, ki jo v odgovorih ponuja pesnica, v oddaji dopolnjuje tudi izbor njenih pesmi v interpretaciji igralke Barbare Cerar.

O tesnobi, z ustvarjalci

ARS Ars humana, 17. december 2019 ― V dialogu s pisateljico in prevajalko Dijano Matković in Ano Pepelnik, pesnico in prevajalko Zadnji mesec v letu, december, skoraj po pravilu povezujemo s samimi pozitivnimi atributi – z veseljem, čarobnostjo, prazničnostjo, srečo … Govoriti o čem drugem, recimo o osamljenosti, žalosti, tesnobi ali nezadovoljstvu se zdi domala neprimerno, pa čeprav se različne stiske številnih ljudi prav v tem času izrazito stopnjujejo. V središču tokratne oddaje Ars humana je prav zato – tesnoba. Osvetlili jo bomo nekoliko drugače, namreč z vidika ustvarjalcev, natančneje: pisateljev. Gostji v studiu sta pisateljica in prevajalka Dijana Matković in Ana Pepelnik, pesnica in prevajalka; Ana Pepelnik je tudi pevka, Dijana Matković pa publicistka in urednica – tudi urednica in idejna avtorica knjige Antologija tesnobe, za katero je svoja razmišljanja o tesnobi prispevalo 14 avtorjev, med njimi tudi Ana Pepelnik. Z njima se pogovarja Tina Kozin.
Praznovanje zimskega solsticija

Praznovanje zimskega solsticija

ARS Ars humana, 10. december 2019 ― Kako davni običaji odzvanjajo v sedanjosti? Dvaindvajsetega decembra ob četrti uri in 19 minut zjutraj je nastopil zimski sončev obrat oziroma zimski solsticij. Ta pomembna prelomnica je od nekdaj burila domišljijo ljudi, to je čas, ki so ga zaznamovali s praznovanji, obredji, običaji in šegami. Oddaja se posveča tistim elementom običajev, za katere so si raziskovalci enotni, da izvirajo iz predkrščanskih časov in tvorijo skupno evropsko kulturno dediščino. Čeprav poznavalci opozarjajo, da gre včasih samo za špekulacije ali konstrukte, obenem dopuščajo možnost, da govorimo o dediščini, ki ima korenine še dlje, v širši indoevropski skupnosti. Večinoma so ti elementi danes že tako močno preplasteni s krščanskim verovanjem, da jih niti ne prepoznamo. Oddaja zato opozarja tudi na nekatere pojavne oblike starodavnih običajev v današnjem modernem času. Oddajo je pripravila Karmen Kogoj Ogris.
Ivan Cankar, literarni revolucionar

Ivan Cankar, literarni revolucionar

ARS Ars humana, 3. december 2019 ― Kateri stereotipi o njem so samo stereotipi in nič več ter zakaj brati našega največjega pisatelja? Lani, ob obletnici Cankarjeve smrti, je izšlo več zanimivih del o avtorju romana Hiša Marije Pomočnice, med njimi tudi album Ivan Cankar, literarni revolucionar. Pri albumu so sodelovali Aljoša Harlamov, Irena Novak Popov, Jožica Čeh Steger, Mateja Pezdirc Bartol in Alojzija Zupan Sosič. Tri soavtorice izmed naštetih: Irena Novak Popov, Mateja Pezdirc Bartol in Alojzija Zupan Sosič, bodo v oddaji pojasnile, zakaj si Ivan Cankar zasluži oznako literarni revolucionar, in če bo čas dopuščal, kateri stereotipi o njem so samo stereotipi in nič več ter zakaj brati našega največjega pisatelja. Slišali bomo tudi kratko izjavo Jožice Čeh Steger o pisateljevih črticah.
Slavko Pregl

Slavko Pregl

ARS Ars humana, 26. november 2019 ― neomajni borec za slovensko knjigo in eden najbolj uveljavljenih slovenskih mladinskih pisateljev Slavko Pregl. Človek, ki ga nedvomno pozna vsak, ki je kdaj deloval – ali deluje – v katerem izmed členov naše knjižne verige. Kot pravijo mnogi: legenda slovenskega založniškega prostora. In eden najbolj uveljavljenih slovenskih mladinskih pisateljev. Ki uspešno nagovarja tudi odrasle bralce. Svojo življenjsko, ustvarjalno, poslovno pot je strnil v obsežni biografiji Srajca srečnega človeka. Nekaj o njej in sebi pa bo povedal tudi v oddaji.
Nenehno vzpostavljanje človeške spodobnosti

Nenehno vzpostavljanje človeške spodobnosti

ARS Ars humana, 18. november 2019 ― 150 let delovanja Rdečega križa na Slovenskem od začetkov do danes V več kot 150-letni zgodovini Rdečega križa na Slovenskem, piše dr. Darja Kerec, se je kar nekajkrat zgodilo, da je bil njegov ugled “okrnjen zaradi osebnih peripetij, politične usmerjenosti in očitkov o nejasnem financiranju. To se je dogajalo v letih pred prvo svetovno vojno, v obdobju Kraljevine SHS oziroma Jugoslavije, med okupacijo in tudi po osamosvojitvi. Pri nas deluje kar nekaj humanitarnih društev, a le Rdeči križ Slovenije deluje najdlje.”  dr. Darja Kerec foto: osebni arhiv Ob izidu znanstvene monografije Človek – naša prva skrb, zgodovina Rdečega križa na Slovenskem govorimo o delovanju organizacije, ki nas spremlja že od polovice 19. stoletja – v dobrem in slabem. Mednarodni odbor Rdečega križa je največja humanitarna organizacija za pomoč v miru in vojni prizadetemu in ogroženemu prebivalstvu. Njen sedež je vse od ustanovitve leta 1863 v Ženevi. V Sloveniji segajo zametki društvene dobrodelnosti kot temelj ciljev in delovanja Rdečega križa na Slovenskem v davno leto 1859.
Arhitekt Ciril Tavčar in njegovo sodelovanje s Plečnikom

Arhitekt Ciril Tavčar in njegovo sodelovanje s Plečnikom

ARS Ars humana, 12. november 2019 ― Nikar ne zamudite. V 13. zvezku Enciklopedije Slovenije lahko med drugim preberemo, da je arhitekt Ciril Tavčar (17.7.190420.5.1980) leta 1929 diplomiral na arhitekturnem oddelku Tehniške fakultete pri Jožetu Plečniku in da je leta 1932 v Ljubljani odprl Stavbno in tehnično pisarno za zunanjo in notranjo arhitekturo … Tokratna oddaja Ars humana bo vsaj nekoliko zapolnila praznino v enciklopedijskem članku – njeni udeleženci arhitektova hči Seka Tavčar, konservatorska svetnica na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije mag. Darja Pergovnik ter umetnostni zgodovinar in kritik dr. Peter Krečič bodo predstavili, kako je arhitekt Ciril Tavčar sodeloval z mojstrom Plečnikom pri prenovi Jakopičevega sprehajališča in nastanku Tromostovja. Tromostovje foto: Marko Golja Tromostovje foto: Marko Golja

Olga Tokarczuk

ARS Ars humana, 5. november 2019 ― O literaturi kot o popolnosti nenatančnih oblik in vsem, kar iz nje izrašča Letošnja Nobelova nagrajenka Olga Tokarczuk literaturo vidi kot popolnost nenatančnih oblik in kot zapiše v svojem romanu Beguni, jo navdušuje vse, kar je »pokvarjeno, nepopolno, pomanjkljivo, počeno«. V svojem pisanju in tudi v poljskem javnem življenju se pogosto izreka o političnih temah in drugih vročih družbenih vprašanjih. Z avtorico se je aprila, ob njenem obisku Nove Gorice na vabilo festivala Mesto knjige in založbe KUD Pólice Dubove, pri kateri je izšel njen zadnji, več kot devetsto strani dolg roman Jakobove bukve, pogovarjala Petra Meterc.
še novic