Prostori, ki jih zapuščamo

Prostori, ki jih zapuščamo

ARS Arsov forum, 15. maj 2019 ― Neposredni prenos s festivala 24. Slovenski dnevi knjige V okviru letošnjega festivala Slovenski dnevi knjige je izšla zbirka esejev različnih avtorjev (Mohamad Abdulmonaem, Gabriela Babnik, Esad Babačić, Jan Krmelj, Muanis Sinanović, Dimitrij Rupel), ki skozi besedo tematizirajo izkušnjo zapuščanja prostora, kar se navezuje na osrednji slogan festivala Slovenski dnevi knjige: Prostori, ki jih zapuščamo. Kot je zapisala Gabriela Babnik, programska vodja festivala: “Poraja se torej vprašanje, kako je z nostalgijo do zapuščenega prostora. In kakšen je prostor, v katerega vstopamo? Mar ne gre tu tudi za odpiranje eksistenčnega vprašanja, ki je vprašanje gotovosti in varnosti? Za milijone ljudi po svetu, med njimi pisatelji in pisateljice niso izjeme, bivanje v prostoru, v katerega so bili narojeni, pomeni privilegij. Tu se odpira vprašanje doma: kaj je dom? Še najpomembnejše pri zapuščanju prostorov je to, da ne sugerira le zaziranja v preteklost, pač pa predvsem v prihodnost. V kakšne prostore vstopamo, ko nekaj zapuščamo?” V neposrednem prenosu s festivala pred Moderno galerijo bo Marko Golja v Arsovem forumu gostil pisateljico, literarno kritičarko in prevajalko Gabrijelo Babnik, pisatelja, profesorja sociologije kulture in nekdanjega ministra za zunanje zadeve dr. Dimitrija Rupla ter pesnika, pisatelja in literarnega kritika Muanisa Sinanovića. V primeru močnejšega dežja bo dogodek potekal v dvorani Društva slovenskih pisateljev in Slovenskega centra PEN na Tomšičevi ulici.
Drobci od obdobja nastanka RŠ pred 50 leti

Drobci od obdobja nastanka RŠ pred 50 leti

ARS Arsov forum, 8. maj 2019 ― Radio Študent je nastajal in nastal kot medij dozorevanja generacij z gverilsko intelektualno in spominom na zmagovito vojaško izkušnjo starejše generacije 9. maja 1969, pred pol stoletja, je bil kot nekakšen rezultat študentskega gibanja l.68 (z dodatkom-igrišče za mini golf) in angažiranih političnih praks študentske organizacije ljubljanske univerze ustanovljen Radio Študent, čisto posebne vrste radijska postaja. V kakšnem obdobju je nastal, kaj je oddajal in sporočal v tukajšni prostor, in kako ga je sooblikoval, v pogovoru pripoveduje tedanji član Univerzitetne konference Zveze komunistov Univerze v Ljubljani,  filozof in matematik dr. Andrej Ule, dolgoletni redni profesor za analizično filozofijo in teorijo znanosti na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v pokoju.
Sizifovo delo samozaposlenih v kulturi

Sizifovo delo samozaposlenih v kulturi

ARS Arsov forum, 25. april 2019 ― Ob mednarodnem prazniku dela Za umetniško ustvarjanje je skoraj samoumevno, da zahteva drugačne delovne procese kot pri večini drugih zaposlenih. Kljub temu pa delovnih pogojev samozaposlenih v kulturi politika sistemsko ni zmogla urediti že skoraj od osamosvojitve naprej. Po eni od raziskav jih polovica ne zasluži niti minimalne plače; država skuša blažiti njihovo eksistenco tako, da nekaterim posameznikom s statusom samozaposlenega v kulturi plačuje prispevke za socialno varnost, nekaterim tudi kulturno žepnino. Je iskanje formule za ureditev socialnega in družbenega statusa svobodnega umetnika sizifovo delo?
Celovec, Trst, Ljubljana: kako trdoživa je knjiga?

Celovec, Trst, Ljubljana: kako trdoživa je knjiga?

ARS Arsov forum, 24. april 2019 ― Ob svetovnem dnevu knjige S knjigo še ni konec, pa čeprav je finančna kriza in digitalna doba precej oklestila založništvo. Napovedi o izumrtju knjige so po navadi aktualne ob pojavu novih medijev, ki sicer vplivajo nanjo, vendar tiskana knjiga vztraja, ker je še vedno najboljši nosilec za poglobljene vsebine. Kako trdoživa je knjiga, v četrtkovem Arsovem forumu, ob dogodkih svetovnega dneva knjige. Oddajo smo pripravili v sodelovanju Radia Trst A, slovenskega programa ORF v Celovcu in Radia Slovenija ob svetovnem dnevu knjige, ki je bil v torek 23. aprila.
Kaj se lahko naučimo iz požara v cerkvi Notre-Dame v Parizu

Kaj se lahko naučimo iz požara v cerkvi Notre-Dame v Parizu

ARS Arsov forum, 17. april 2019 ― Kako smo pri nas pripravljeni na podobne primere? Požar v sloviti pariški katedrali odpira vrsto aktualnih vprašanj varstva spomenikov kulturne dediščine. V pogovoru, ki poteka v živo, bomo osvetlili trenutno stanje pogorišča, in se vprašali, kako smo pri nas pripravljeni na podobne primere. Sodelujejo Martina Lesar Kikelj, vodja oddelka za stensko slikarstvo in mozaike na Restavratorskem centru Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije v Ljubljani, Srečko Štajnbaher, vodja območne enote Maribor, in dopisnik Igor Jurič.
Kritični trenutki Društva slovenskih pisateljev

Kritični trenutki Društva slovenskih pisateljev

ARS Arsov forum, 8. april 2019 ― Gostje: Drago Bajt, Barbara Korun, Dušan Merc in Barbara Pogačnik Društvo slovenskih pisateljev preživlja kritične trenutke, za kar se navajajo številni vzroki: od nevzdržnega finančnega modela do slabih medsebojnih odnosov med člani in mačehovskega odnosa države do društva. Pa so težave Društva slovenskih pisateljev res samo težave tega društva? Ali pa je morda v ozadju širši, sistemski problem, ki se kaže na ravni financiranja številnih manjših, a pomembnih in uglednih tovrstnih organizacij? O tem bodo razmišljali Drago Bajt, Barbara Korun, Dušan Merc in Barbara Pogačnik.
Direktiva EU o avtorskih pravicah

Direktiva EU o avtorskih pravicah

ARS Arsov forum, 1. april 2019 ― Kdo bo služil in kdo plačal in kakšen bo postal internet Direktiva o avtorskih pravicah, ki so jo prejšnji teden sprejeli poslanci evropskega parlamenta, želi z novimi pravili na internetu imetnikom pravic zagotoviti zaščito ter primerna nadomestila za uporabo njihovih del, sproža številna vprašanja. Kdo bo služil, kdo plačal in kakšen internet bo za sabo pustil ta boj med spletnimi velikani in založniki? V oddaji o tem ali direktiva upošteva tudi interese ustvarjalcev in uporabnikov. (Ponovitev torkove oddaje Studio ob 17h.)
Celovec, Trst, Ljubljana: skupna oddaja o veščinah pripovedovanja

Celovec, Trst, Ljubljana: skupna oddaja o veščinah pripovedovanja

ARS Arsov forum, 19. marec 2019 ― Ob Pripovedovalskem festivalu Sodelovanje Radia Trst A, slovenskega programa ORF v Celovcu in programa Ars bo namenjeno pomenu in možnostih, predvsem pa smiselnosti “veščine pripovedovanja” v današnjem času. Kakšno vlogo je “pripovedovanje” imelo nekoč, kakšno vlogo pa ima v današnji družbi? Je ta način komunikacije še aktualen? Kako sprejemamo ljudsko besedno dediščino v svetu, ki je prenasičen z informacijami, zgodbami in medijskimi dražljaji? Iztočnica za pogovor je “22. Pripovedovalski festival”, ki se prav te dni odvija v Cankarjevem domu v Ljubljani in po drugih prizoriščih v Sloveniji, pa tudi (ponekod) v zamejstvu. Gostje: programska vodja “Pripovedovalskega festivala” Špela Frlic, predsednica “Muzeja rezijanskih ljudi” Luigia Negro in koroški publicist ter pedagog Tomaž Ogris. Oddajo bo vodila Deva Pincin, sodelavka Radia Trst A – RAI.
Kje je NUK 2?

Kje je NUK 2?

ARS Arsov forum, 1. marec 2019 ― O tem zakaj že 30 let čakamo na novo Narodno in univerzitetno knjižnico Zgodba o Nacionalni in univerzitetni knjižnici 2 je stara več kot trideset let, a tam kjer bi morala stati nova stavba, sodobna univerzitetna knjižnica, simbol znanja, jezika, živo središče mesta in točka naše nacionalne identitete – že skoraj desetletje stoji parkirišče. Kako to, da že trideset let obstaja soglasje o gradnji, kako to, da smo plačali natečaj in pridobili vrhunsko arhitekturno rešitev, stavbe NUK 2 pa še vedno ni? Naši sogovorniki in sogovornice so ravnateljica NUK, Martina Rozman Salobir, arhitektka in urednica revije Outsider, Nina Granda, arhitekt Matija Bevk, arhitekt Boštjan Vuga in dr. Jernej Štromajer z Ministrtsva za izobraževanje, znanost in šport. (Ponovitev ponedeljkove oddaje Studio ob 17h.)
Rdeče zore

Rdeče zore

ARS Arsov forum, 22. februar 2019 ― Kakšen odmev je imel festival 20-letnem obdobju v slovenski družbi? Pred dvajsetimi leti so na Metelkovi prvič pred 8. marcem začeli pripravljati festival, ki bi javni prostor razprl za druženje in izražanje žensk na nehierarhičnem, neizkoriščevalskem in protikapitalističnem temelju. Festival je ime dobil po iznajdljivem otroku ulice, revni junakinji iz romana Rdeča zora in njena banda. Na kakšne izzive se odziva letošnji festival in kaj jim je v 20-letnem obdobju uspelo premakniti v slovenski družbi, boste slišali v tokratni oddaji.
»Oči le še za jok«

»Oči le še za jok«

ARS Arsov forum, 15. februar 2019 ― Med biologijo starosti in njeno kulturno komponento je neskončna sivina nasprotij, ki jih ustvarjajo spol, finančne zmožnosti in samorazumevanja Starost je bila in je skozi globino časa vedno heterogena. Med biologijo starosti in njeno kulturno komponento je neskončna sivina nasprotij, ki jih ustvarjajo spol, finančne zmožnosti in samorazumevanja. Kakšne pa so javne podobe starosti danes, in kakšne so bile včeraj? Pred skoraj pol stoletja je temeljno civilizacijsko študijo o njej objavila Simone de Beauvoir. S poznavalcema dela akademikom Borisom A. Novakom in urednikom prevoda Ottom Gerdino govorimo tokrat torej o premalo znani »Starosti«!
Čas brez nedolžnosti. Novejše slikarstvo v Sloveniji.

Čas brez nedolžnosti. Novejše slikarstvo v Sloveniji.

ARS Arsov forum, 8. februar 2019 ― Pogovor ob vprašanju: »Kaj je s sliko danes?« V Moderni galeriji v Ljubljani je na ogled razstava Čas brez nedolžnosti. Novejše slikarstvo v Sloveniji. Pregledna razstava, ki jo je kurirala dr. Martina Vovk, prikazuje dela slovenskih slikark in slikarjev, rojenih v 70.ih in 80. letih minulega stoletja. Osrednje vprašanje, ki ga odpira razstava, je »Kaj je s sliko danes?« Na to in druga vprašanja o likovni umetnosti mlajših slovenskih umetnic in umetnikov se bomo pogovarjali s Petjo Grafenauer, likovno kritičarko, kuratorico in redno profesorico na Akademiji za likovno umetnost za oblikovanje, Tugom Šušnikom, akademskim slikarjem in profesorjem na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje in z akademskima slikarjema Urošem Weinbergerjem in Mitom Gegičem. Med snemanjem oddaje Arsov forum smo prejeli pojasnilo direktorice Moderne galerije in Muzeja sodobne umetnosti Metelkova, Zdenke Badovinac, v zvezi s katalogom, ki ob razstavi Čas brez nedolžnosti. Novejše slikarstvo v Sloveniji, ni izšel, četudi se strokovni javnosti to zdi neobhodno nujno. Delovni naslov oddaje je bil zato Namesto kataloga. Zdenka Badovinac, direktorica MG+MSUM, odsotnost kataloga takole pojasnjuje: Spoštovani, Naslov vaše okrogle mize žal ne zadene bistva problema. Moderna galerija dobi za svoje razstave v dveh muzejih, v Moderni galeriji in Muzeju sodobne umetnosti Metelkova, samo nekaj več kot sto tisoč evrov letno, kar imajo muzeji v razvitem svetu za manjše razstave! Kataloga za razstavo Čas brez nedolžnosti nismo naredili zato, ker imamo letos, tako kot tudi vsako leto, premalo denarja za program. V letu 2019 načrtujemo v obeh muzejih 5 večjih razstav in še nekaj manjših razstavnih projektov in obrazstavnih dogodkov, za kar imamo na voljo s strani države le 120.000 €. Moderna galerija od leta 2011, ko deluje na dveh lokacijah, dobi za razstave manj denarja, kot smo ga leta 2010 , ko smo delovali samo v eni hiši. Katalog razstave Čas brez nedolžnosti žal še zdaleč ni edini in žal tu
Je dvig državnega proračuna za kulturo priložnost za strukturne spremembe?

Je dvig državnega proračuna za kulturo priložnost za strukturne spremembe?

ARS Arsov forum, 1. februar 2019 ― Arsov forum je namenjen pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Po letih zategovanja pasov je vlada z rebalansom predlagala dvig proračuna za kulturo na 1,9 odstotka celotnega letnega državnega proračuna in ga tako približala predkrizni ravni. S predsednico Nacionalnega sveta za kulturo Uršulo Cetinski ter s kulturnim ekonomistom Andrejem Srakarjem bomo razmišljali o tem, ali bo v tem položaju laže uresničiti strukturne spremembe na področju javno sofinancirane kulture. Katere so te želene in pogosto napovedovane spremembe in kakšne potrebe imajo po letih varčevanja javni zavodi, nevladne organizacije in samozaposleni v kulturi? – v živo z gostoma v Arsovem forumu ob 14:05.
Prešernovi lavreati 2019

Prešernovi lavreati 2019

ARS Arsov forum, 25. januar 2019 ― Pogovor s Prešernovima nagrajencema in nagrajenci Prešernovega sklada Oddajo bomo namenili letošnjima prejemnikoma Prešernovih nagrad –  kostumografki in scenografki Bjanki Adžić Ursulov ter scenaristu in režiserju Filipu Robarju – Dorinu – in nagrajencem Prešernovega sklada; letos jih prejmejo zborovska dirigentka Martina Batič, arhitekta Aljoša Dekleva in Tina Gregorič, pesnik Jure Jakob, ustvarjalec animiranih filmov Dušan Kastelic, igralka Maruša Majer in skladatelj Tomaž Svete. O svojem ustvarjanju bodo govorili lavreati sami.
še novic