Slovenščina po svetu

Slovenščina po svetu

ARS Arsov forum, 31. julij ― Lektorati in slovenistike so okna slovenske kulture v svet, ki izvajajo naloge nacionalnega pomena. Slovenija nima kulturnih atašejev, ima pa lektorje, ki delujejo na 60 univerzah po svetu. Večina lektoratov in študijev slovenščine je na evropskih univerzah, poleg tega pa tudi na Japonskem, Kitajskem, v Združenih državah Amerike in v Argentini. To so okna slovenske kulture v svet, ki izvajajo tudi naloge nacionalnega pomena. Kako se tujci navdušujejo nad slovensko kulturo in jezikom? Kakšne potenciale za mednarodno povezovanje predstavlja poučevanje slovenščine v tujini? V oddaji, ki je bila posneta 17. julija, boste slišali, kako prihajajo v stik s slovenščino na Kitajskem, Madžarskem, v Litvi in Ukrajini.
Pismenost in kultura Kijevske Rusije

Pismenost in kultura Kijevske Rusije

ARS Arsov forum, 23. julij ― Politika, vera in identiteta v najstarejši vzhodnoslovanski državi skozi prizmo pridig, življenjepisov svetnikov in zakonikov, nastalih v 11. stoletju Nekako ob koncu 9. stoletja je v ravnicah vzhodne Evrope, med Baltikom in Črnim morjem, začela nastajati prva državna tvorba vzhodnih Slovanov, tako imenovana Kijevska Rusija. Ta je svoj vrhunec dosegla nekje v sredini 11. stoletja, nato je začela zlagoma slabeti, dokončno pa je propadla pod pritiskom mongolskih vdorov v 13. stoletju. Toda teh 400 let Kijevske Rusije je pustilo neizbrisen pečat v kulturni, verski in politični zgodovini slovanskega vzhoda in še danes se Belorusi, Ukrajinci in Rusi – kadar pač mislijo svojo preteklost in identiteto – sklicujejo natanko na zgodnjesrednjeveško državo v porečju Dnjepra. S čim je torej Kijevska Rusija tako zaznamovala ta prostor, da danes, v času zaostrenih odnosov med Rusijo in Ukrajino, med tamkajšnjimi intelektualci – še bolj pa menda med politiki – plamti debata o tem, čigava naj bi Kijevska Rusija pravzaprav bila, kdo si jo sme lastiti in, kajpada, kakšne politične konsekvence bi morali iz posedovanja te preteklosti potegniti v geopolitičnih razmerah zgodnjega 21. stoletja? To je vprašanje, ki nas zaposluje v tokratnem Arsovem forumu, pri čemer pa se, menda razumljivo, bolj kakor sedanjosti in politiki posvečamo preteklosti in kulturi. Pred nedavnim je namreč pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani izšla knjiga Pismenost in kultura Kijevske Rusije, ki prinaša prevode in komentarje izbranih spomenikov vzhodnoslovanske pismenosti 11. stoletja. Kako je v luči teh dokumentov, zdaj prvič dostopnih v slovenščini, videti Kijevska država, se bomo pogovarjali z Aljažem Glaserjem in dr. Simonom Malmenvallom, ki sta stara besedila prevedla in bogato komentirala, ter z dr. Blažem Podlesnikom, ki je za pričujočo knjigo poskrbel po uredniški plati in ji pripisal spremno besedo. V oddaji bomo ponovili pogovor, ki je bil na sporedu na 1. programu,  5.7.201
70 let Posavskega muzeja

70 let Posavskega muzeja

ARS Arsov forum, 16. julij ― Pripovedi o muzejskih predmetih, o ljudeh, delu, umetnosti, vojni in miru Sedem desetletij Posavskega muzeja, ki domuje v Gradu Brežice in varuje kulturno dediščino ter v njem nakopičeno bogastvo iz zgodovine, bomo prikazali s pripovedmi muzejskih predmetov o ljudeh, delu, umetnosti, vojni in miru. O muzeju, ki ni zaprašen, ampak živi z ljudmi in krajem smo se pogovarjali v Viteški, najlepši baročni dvorani pri nas. Gostje so Alenka Černelič Krošelj, direktorica Posavskega muzeja, dr. Ivanka Počkar, kustosinja etnologinja, zaslužni profesor dr. Janez Bogataj, etnolog in umetnostni zgodovinar, in Aleš Vene, akademski restavrator, vodja restavratorsko konservatorske delavnice. Za tehnično izvedbo oddaje v Viteški dvorani so poskrbeli: Damjan Rostan, Matjaž Mastnak, Martin Florjančič, Jernej Pogačnik in Blaž Kumše. Ponovitev oddaje Studio ob 17h, ki je bila na sporedu 26. 06. 2019.
Pestro posmrtno življenje literarnih revij

Pestro posmrtno življenje literarnih revij

ARS Arsov forum, 9. julij ― Slovenski kulturni prostor za normalno delovanje potrebuje literarne revije tudi v času, ko tako rekoč vsi tradicionalni, tiskani mediji izgubljajo bralstvo Če pogledamo malo dlje v preteklost, hitro ugotovimo, da so literarne revije igrale nenavadno pomembno vlogo v slovenskem javnem življenju. Na straneh publikacij, kot so bile – ali so še – Ljubljanski zvon, Dom in svet, Sodobnost, Revija 57, Perspektive, Nova revija in Literatura, se je v zadnjih stotih letih in več pač zrcalil duh slovenskega časa. Tu so se vedno znova artikulirale ideje, ki so v pomembni meri določale kolektivne predstave o tem, kaj je lepo, kaj dobro in kaj pomembno v slovenskih življenjih. Tu so se kresala mnenja o tem, kako naprej v poljih politike, gospodarstva, družbeno pogojenih medčloveških odnosov ali znanstvene in umetnostne produkcije. Natanko prek literarnih revij so v naš intelektualni prostor iz tujine prihajale tudi nove estetike in filozofije, ki so potem oplajale ustvarjalnost in mišljenje pri nas. Tako je bilo nekoč, kaj pa danes? – Da se, gledano v globalnem merilu, bralstvo tradicionalnih, tiskanih medijev nezadržno krči, čivkajo že vrabci. Da se, prav tako v globalnem merilu, družbeni pomen, ki ga pripisujemo vsestranski razgledanosti oziroma široki omiki, manjša, je tudi splošno znano. Če pa k temu prištejemo še spoznanje, da imamo na Slovenskem zdaj celo vrsto drugih, to je političnih, znanstvenih, gospodarskih in kulturnih institucij, ki so prav tako poklicane k poganjanju javne debate, tedaj ni več jasno, ali literarne revije kdor koli sploh še potrebuje. Je, nekoliko drastično rečeno, slovenska literarna revija je kratko malo umrla, a nas o tem ni še nihče uradno obvestil? Ali pa je v zadnjih desetletjih vendarle našla druge, tako analogne kakor digitalne načine, kako biti relevantna tudi v 21. stoletju? To je vprašanje, ki nas zaposluje v tokratni Intelekti. Gostje pred mikrofonom so pisatelj, knjižni urednik, predavatelj na Oddelku za bibliotekarstvo, informaci
Vsestranski Vodnik

Vsestranski Vodnik

ARS Arsov forum, 3. julij ― Deloval je na številnih področjih, na marsikaterem je bil celo prvi in 200. obletnica njegove smrti, je primerna priložnost, da se ga znova spomnimo Pesnika, časnikarja in prevajalca, učitelja in jezikoslovca Valentina Vodnika naj bi poznali vsi od osnovne šole naprej, pa vendar je marsikaj od tega, kar je naredil za slovenstvo, že ušlo iz narodove zavesti. Deloval je na številnih področjih, na marsikaterem je bil celo prvi in 200. obletnica njegove smrti, ki jo obhajamo v letošnjem letu, je primerna priložnost, da se ga znova spomnimo. V Arsovem forumu bodo njegovo pot v pogovoru z Vladom Motnikarjem osvetlili: Andreja Legan Ravnikar, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, dr. Marijan Dović, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU in mag. Marijan Rupert, NUK, zbirka rokopisov, redkih in starih tiskov. Oddajo bomo ponovili, prvič je bila na sporedu 31.1.2019.
Izzivi ljubljanskega grafičnega bienala

Izzivi ljubljanskega grafičnega bienala

ARS Arsov forum, 27. junij ― O dilemah grafičnega bienala z Aleksandrom Bassinom, Alenko Gregorič, Alenko Pirman in Božidarjem Zrinskim. Kljub njegovemu imenu se na ljubljanskem grafičnem bienalu obiskovalci že vrsto let ne srečamo le z grafiko. Pristop se je ključno spremenil leta 2001, ko so v Mednarodnem grafičnem likovnem centru uvedli kuratorski princip. Od tedaj je pogosto v ospredju razmislek o vlogi grafike ob njenem nastanku in sodobnih vzporednicah njenega tedanjega pomena. Kako se bienale, ki je Ljubljano ob nastanku leta 1955 postavil na svetovni zemljevid, sooča s sodobnimi izzivi? Ali bi bilo bolje iz njegovega imena izpustiti “grafični”? To sta dveh izmed vprašanj, o katerih razmišljajo gostje oddaje: Aleksander Bassin, Alenka Gregorič, Alenka Pirman in Božidar Zrinski. Osvetlili smo še specifični značaj in zgodovino ljubljanskega mednarodnega grafičnega bienala, na katera se je pri snovanju letošnje edicije nanašal tudi umetniški kolektiv Slavs and Tatars.
Položaj slovenske glasbe danes in jutri

Položaj slovenske glasbe danes in jutri

ARS Arsov forum, 14. junij ― Pavel Mihelčič, Primož Kristan in Gregor Pirš o položaju in možnih spremembah 18. februarja letos je skladatelj in nekdanji dolgoletni urednik na Radiu Slovenija Pavel Mihelčič objavil Resolucijo o nacionalnem zavedanju svobodnega prostora za glasbeno ustvarjanje, preudarno in stvarno analizo razmer, v katerih nastaja slovenska glasba, pozneje pa še njen Program, v katerem je zgoščeno predstavil nekaj možnih rešitev za sedanji položaj slovenske glasbe. Oba dokumenta sta spodbudi za tokratni Arsov forum, v katerem sodelujejo njun avtor Pavel Mihelčič, Primož Kristan, svetovalec na področju glasbene umetnosti z Ministrstva za kulturo, ter skladatelj Gregor Pirš, urednik Uredništva za resno glasbo na Radiu Slovenija, z njimi se pogovarja Marko Golja.
Prvi intervju z ministrom za kulturo Zoranom Pozničem

Prvi intervju z ministrom za kulturo Zoranom Pozničem

ARS Arsov forum, 10. junij ― Ob prvih potezah mandata ga boste lahko spoznali bolj osebno, tudi njegov glasbeni izbor. Po »100 dneh« mandata bo gost minister za kulturo mag. Zoran Poznič. Njegov predhodnik Dejan Prešiček je moral oditi zaradi slabih odnosov med zaposlenimi. Kako stanje na ministrstvu vidi novi minister? Ga dojema kot pogorišče ali gradbišče? Koliko se mu pozna 30-milijonsko zvišanje letošnjega proračuna? Kje se je zataknil zakon o kulturnem evru in ali je novi medijski zakon res pripravljen? To je nekaj izhodišč za pogovor v oddaji, ki smo jo glasbeno opremili po ministrovem izboru.
Nadpovprečni po številu študentov, podpovprečni po kakovosti visokošolskih zavodov

Nadpovprečni po številu študentov, podpovprečni po kakovosti visokošolskih zavodov

ARS Arsov forum, 5. junij ― Imamo največji delež mladih, ki se pri 20-ih izobražujejo, več kot dve tretjini visokošolskih zavodov pa so podpovprečni Slovenija ima izmed članic Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj največji delež mladih, ki se pri 20-ih izobražujejo. Naši študenti imajo tudi najdaljše obdobje študija do prve diplome, kar 5,7 leta; pri Britancih, Dancih in Avstrijcih je ta čas pol krajši. Slovenija ima trikrat več visokošolskih zavodov na milijon prebivalcev kot Nemčija. Več kot dve tretjini naših visokošolskih zavodov se uvršča pod povprečje na mednarodnih lestvicah kakovosti, na primer v Avstriji le petina. Kam vodi takšen razvoj visokega šolstva pri nas? Kaj to pomeni za kakovost znanja diplomantov in njihove zaposlitve? V oddaji sodelujejo direktor Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu dr. Franci Demšar, dekan Pedagoške fakultete v Ljubljani dr. Janez Vogrinc in dr. Srečko Zakrajšek z Inštituta in akademije za multimedije.
Celovec, Trst, Ljubljana: menjava vodstev v krovnih organizacijah

Celovec, Trst, Ljubljana: menjava vodstev v krovnih organizacijah

ARS Arsov forum, 29. maj ― Dve krovni organizaciji slovenskih narodnih skupnosti v zamejstvu imata po več kot 20-ih letih novo vodstvo Dve krovni organizaciji slovenskih narodnih skupnosti v zamejstvu imata po več kot 20-ih letih novo vodstvo. Kako ta menjava v Zvezi slovenskih organizacij na Koroškem in Slovenski kulturno-gospodarski zvezi v Italiji vpliva na soočanje s težavami slovenske manjšine? Gostje oddaje so: minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter Česnik, nova predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze Ksenija Dobrila, predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj in novi predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem Manuel Jug. Oddajo pripravljamo v sodelovanju Radia Trst A, slovenskega programa ORF v Celovcu in programa Ars.
Izzivi umetnostne kritike: od problemov k ukrepom

Izzivi umetnostne kritike: od problemov k ukrepom

ARS Arsov forum, 22. maj ― Problematika marginalizirane kritiške prakse in perspektive rešitev Kritiška refleksija umetnosti je v zadnjih desetletjih doživela številne spremembe, ki se dotikajo tako družbenega konteksta in medijske krajine, paradigme vrednotenja umetnosti, kot tudi sistemske kulturno-umetniške umeščenosti kritike, zaradi česar je potreben premislek njenega smisla in vloge. Z gosti oddaje Arsov forum – direktorico Slovenskega gledališkega inštituta Mojco Jan Zoran, kritičarko in urednico kulturnih strani časopisa Večer Petro Vidali, nekdanjo strokovno sodelavko Asociacije na področju kulturnih politik Tjašo Pureber in direktorjem zavoda za sodobno umetnost SCCA Ljubljana Dušanom Dovčem – se ne bomo pogovarjali le o problematiki marginalizirane kritiške prakse, ampak tudi o perspektivah rešitev oziroma ukrepov, ki bi umetnostno kritiko smiselno umestili v sistem kulturne politike in umetniškega polja.
Prostori, ki jih zapuščamo

Prostori, ki jih zapuščamo

ARS Arsov forum, 15. maj ― Neposredni prenos s festivala 24. Slovenski dnevi knjige V okviru letošnjega festivala Slovenski dnevi knjige je izšla zbirka esejev različnih avtorjev (Mohamad Abdulmonaem, Gabriela Babnik, Esad Babačić, Jan Krmelj, Muanis Sinanović, Dimitrij Rupel), ki skozi besedo tematizirajo izkušnjo zapuščanja prostora, kar se navezuje na osrednji slogan festivala Slovenski dnevi knjige: Prostori, ki jih zapuščamo. Kot je zapisala Gabriela Babnik, programska vodja festivala: “Poraja se torej vprašanje, kako je z nostalgijo do zapuščenega prostora. In kakšen je prostor, v katerega vstopamo? Mar ne gre tu tudi za odpiranje eksistenčnega vprašanja, ki je vprašanje gotovosti in varnosti? Za milijone ljudi po svetu, med njimi pisatelji in pisateljice niso izjeme, bivanje v prostoru, v katerega so bili narojeni, pomeni privilegij. Tu se odpira vprašanje doma: kaj je dom? Še najpomembnejše pri zapuščanju prostorov je to, da ne sugerira le zaziranja v preteklost, pač pa predvsem v prihodnost. V kakšne prostore vstopamo, ko nekaj zapuščamo?” V neposrednem prenosu s festivala pred Moderno galerijo bo Marko Golja v Arsovem forumu gostil pisateljico, literarno kritičarko in prevajalko Gabrijelo Babnik, pisatelja, profesorja sociologije kulture in nekdanjega ministra za zunanje zadeve dr. Dimitrija Rupla ter pesnika, pisatelja in literarnega kritika Muanisa Sinanovića. V primeru močnejšega dežja bo dogodek potekal v dvorani Društva slovenskih pisateljev in Slovenskega centra PEN na Tomšičevi ulici.
Drobci od obdobja nastanka RŠ pred 50 leti

Drobci od obdobja nastanka RŠ pred 50 leti

ARS Arsov forum, 8. maj ― Radio Študent je nastajal in nastal kot medij dozorevanja generacij z gverilsko intelektualno in spominom na zmagovito vojaško izkušnjo starejše generacije 9. maja 1969, pred pol stoletja, je bil kot nekakšen rezultat študentskega gibanja l.68 (z dodatkom-igrišče za mini golf) in angažiranih političnih praks študentske organizacije ljubljanske univerze ustanovljen Radio Študent, čisto posebne vrste radijska postaja. V kakšnem obdobju je nastal, kaj je oddajal in sporočal v tukajšni prostor, in kako ga je sooblikoval, v pogovoru pripoveduje tedanji član Univerzitetne konference Zveze komunistov Univerze v Ljubljani,  filozof in matematik dr. Andrej Ule, dolgoletni redni profesor za analizično filozofijo in teorijo znanosti na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v pokoju.
Sizifovo delo samozaposlenih v kulturi

Sizifovo delo samozaposlenih v kulturi

ARS Arsov forum, 25. april ― Ob mednarodnem prazniku dela Za umetniško ustvarjanje je skoraj samoumevno, da zahteva drugačne delovne procese kot pri večini drugih zaposlenih. Kljub temu pa delovnih pogojev samozaposlenih v kulturi politika sistemsko ni zmogla urediti že skoraj od osamosvojitve naprej. Po eni od raziskav jih polovica ne zasluži niti minimalne plače; država skuša blažiti njihovo eksistenco tako, da nekaterim posameznikom s statusom samozaposlenega v kulturi plačuje prispevke za socialno varnost, nekaterim tudi kulturno žepnino. Je iskanje formule za ureditev socialnega in družbenega statusa svobodnega umetnika sizifovo delo?
Celovec, Trst, Ljubljana: kako trdoživa je knjiga?

Celovec, Trst, Ljubljana: kako trdoživa je knjiga?

ARS Arsov forum, 24. april ― Ob svetovnem dnevu knjige S knjigo še ni konec, pa čeprav je finančna kriza in digitalna doba precej oklestila založništvo. Napovedi o izumrtju knjige so po navadi aktualne ob pojavu novih medijev, ki sicer vplivajo nanjo, vendar tiskana knjiga vztraja, ker je še vedno najboljši nosilec za poglobljene vsebine. Kako trdoživa je knjiga, v četrtkovem Arsovem forumu, ob dogodkih svetovnega dneva knjige. Oddajo smo pripravili v sodelovanju Radia Trst A, slovenskega programa ORF v Celovcu in Radia Slovenija ob svetovnem dnevu knjige, ki je bil v torek 23. aprila.
še novic