Jelena Konicka, Rusinja, ki je v Litvi ustanovila lektorat za slovenščino

Jelena Konicka, Rusinja, ki je v Litvi ustanovila lektorat za slovenščino

ARS Jezikovni pogovori, 10. julij ― Ko je prvič zaslišala slovenščino se ji je zdelo, da je v nebesih Kmalu po razpadu Sovjetske zveze je Jelena Konicka obiskala Slovenijo. Tukajšnji ljudje in okolje so se ji zdeli odprti, splošno razpoloženje sproščeno in prijetno. Ko pa je zaslišala preproste besede, kot je skodelica ali pa vprašanje, kam greste, se ji je zdelo, da je v nebesih. Slovenščina ji je zvenela podobno kot stara cerkvena slovanščina, za katero si je predstavljala, da je nebeški jezik. V hipu se je dobesedno zaljubila v slovenščino in čez nekaj let na Univerzi v Vilni ustanovila lektorat za slovenščino. Konicka je tudi prejemnica odlikovanja reda za zasluge. Nekdanji predsednik Danilo Türk ji ga je podelil za zasluge pri uveljavljanju in poučevanju slovenščine ter slovenske književnosti in kulture v Litvi in za krepitev slovensko-litovskih odnosov na področju kulture in prepoznavnosti Slovenije. V pogovoru nam je zaupala svoje prve stike s slovenščino, predstavila delovanje lektorata slovenščine na Univerzi v Vilni in razložila, zakaj se Litovci odločajo za učenje slovenščine.
Marc L. Greenberg, ameriški profesor, ki je doktoriral iz prekmurščine

Marc L. Greenberg, ameriški profesor, ki je doktoriral iz prekmurščine

ARS Jezikovni pogovori, 4. julij ― Eden najbolj prepoznavnih ameriških slavistov ne govori tekoče le slovensko, ampak guči tudi po prekmursko. Marc Leland Greenberg, eden najbolj prepoznavnih ameriških slavistov, se raziskovalno ukvarja s slovenščino, doktoriral pa je iz prekmurščine. Med drugim nam bo povedal, kako so Prekmurci ob koncu osemdesetih let sprejeli Američana, rojenega v Hollywoodu, ki jih je želel posneti za raziskavo svoje doktorske disertacije, in zakaj je prekmurščina tako zanimiva za raziskovanje. Greenberg je profesor slovanskih jezikov in književnosti na Fakulteti za jezike, literature in kulture Univerze v Kansasu, in njen dekan. Raziskovalno se posveča tudi hrvaški kajkavščini, črnogorskemu štokavskemu standardu, češčini in ruščini. Poučen je v Slovanom sosednjim jezikom: nemščini, madžarščini, albanščini, novi grščini in uralskim jezikom. Je tudi glasbeno nadarjen, igra klasično kitaro, rusko kitaro s sedmimi strunami in renesančno lutnjo kot solist ter v duetih in v ansamblih v ZDA in v Evropi. Njegova soproga Marta poučuje slovenščino na Univerzi v Kansasu. Greenberg si je po slovenski osamosvojitvi v ZDA aktivno zavzemal za priznanje naše države. K pogovoru smo ga povabili ob njegovem nastopnem predavanju za dopisnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti na katerem je predstavil nastajanje največjega priročnika o slovanskih jezikih in jezikoslovju, in prihajajočo 100. obletnico združitve Prekmurja z matičnim narodom.
V Tibetu je lahko raba maternega jezika usodna

V Tibetu je lahko raba maternega jezika usodna

ARS Jezikovni pogovori, 4. julij ― Gostja je dr. Simona Škrabec, predsednica Odbora za prevajanje in jezikovne pravice mednarodnega pisateljskega centra PEN Medtem ko v Evropi po večini nismo več priča preganjanju posameznikov zaradi njihovega jezika, je to v nekaterih delih sveta še vedno žgoče vprašanje. Najbolj skrajni primer je Tibet, v katerem je uporaba maternega jezika v določenih primerih lahko usodna. Čeprav tibetanščina ni popolnoma prepovedana, pa se oblast trudi, da bi se jo čim manj uporabljalo. Med zadnjimi ukrepi je določila, da se lahko otroci tibetanščino v šolah učijo posredno preko kitajskega jezika. Ponekod v nekdanjem kolonialnem svetu pa so jeziki izločeni iz vsakdanjega življenja, ker ne sodijo v idejo o napredku. Tak primer je Haiti, na katerem večina revnega prebivalstva govori kreolsko, jezik zakonodaje in izobraževanja pa je francoščina. Z vprašanjem jezikovnih pravic se pri mednarodnem PEN soočajo pri Odboru za prevajanje in jezikovne pravice, ki ga vodi Slovenka dr. Simona Škrabec. K pogovoru smo jo povabili ob nedavnem kongresu jezikov staroselcev, ki so ga pripravili v Chiapasu v Mehiki. Oddajo smo posneli preko povezave Skype, saj Simona Škrabec živi v Barceloni. Oddajo o jezikovnih razmerah na Haitiju pa lahko slišite na tej povezavi.
Hieronimov prevajalski credo

Hieronimov prevajalski credo

ARS Jezikovni pogovori, 1. julij ― Če so Rimljani prevajanje dojemali kot tekmovanje z izvirnikom, krščanski prevajalci na izvirno besedilo gledajo s svetim spoštovanjem. Krščanski avtorji in prevajalci – med njimi posebno mesto zaseda sv. Hieronim – so rimskemu pogledu na prevajanje dodali povsem novo razsežnost, ki v teoriji prevajanja velja še danes. Če so Rimljani prevajanje dojemali kot tekmovanje z izvirnikom in ga izboljševali, krščanski prevajalci na izvirno besedilo gledajo s svetim spoštovanjem in se mu skušajo kar najbolj približati. Ob letošnji 1600-letnici smrti Hieronima, osrednje osebnosti na področju prevajanja Svetega pisma, smo se o njegovem prevajalskem delu pogovarjali z dr. Davidom Movrinom, docentom na oddelku za klasično filologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Oddajo o Hieronimu kot velikem prevajalcu Svetega pisma pa lahko poslušate na tej povezavi.
“Glagolite po naz redka zloueza.”

“Glagolite po naz redka zloueza.”

ARS Jezikovni pogovori, 20. junij ― Ddr. Igor Grdina o nedvomnih sledeh slovenskega jezika in identitete v Brižinskih spomenikih “Govorite za nami teh malo besed” je zapisano na pergamentu prvega Brižinskega spomenika. Spisani so bili na prehodu iz 10. v 11. stoletje. Vsi trije deli skupaj imajo 1014 besed v minuskuli nemških pisarskih središč, razvila pa se je iz karolinške minuskule. “Slovenci moramo vedeti, da je naša zgodovina dolgotrajna. Ima svoja Sonca in tudi svoje sence, kot pač vsaka zgodovina. Kot taka je neponovljiva in se odvija v podobnih ritmih kot druge srednjeevropske zgodovine, a na zelo poseben način,” razmišlja ddr. Igor Grdina, ki je natančno raziskoval zunanjo in notranjo zgradbo Brižinskih spomenikov. V njih najdemo prvi rešeni slovenski pravopisni problem in “nedvomne sledi slovenščine”.

Ob 100-letnici ljubljanske slovenistike

ARS Jezikovni pogovori, 10. junij ― Gost je predstojnik Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani prof. dr. Marko Stabej »Z današnjim dnem, ko pričakujemo novo dobo, novo življenje, ko ustvarjamo slovensko univerzo, naj vas iskreno pozdravim kot prve slušatelje naše alme matris. S tem svetim trenutkom stopa naš narod v zgodovino, ki je ne izbriše nihče nikoli več,« je pred stoletjem dejal jezikoslovec Fran Ramovš na predavanju o slovenščini, ki je bilo prvo predavanje na ljubljanski univerzi. Gost oddaje je predstojnik Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani prof. dr. Marko Stabej. Vprašali smo ga, v kakšni kondiciji je ljubljanska slovenistika in kakšen naj bi bil danes njen vpliv na širšo družbo.
Davorin Hostnik, tkalec slovensko-ruskega prijateljstva

Davorin Hostnik, tkalec slovensko-ruskega prijateljstva

ARS Jezikovni pogovori, 31. maj ― Ob obisku ruskega zunanjega ministra v Sloveniji Sergeja Lavrova so mu v Šmartnem pri Litiji odkrili spomenik Ob obisku ruskega zunanjega ministra v Sloveniji Sergeja Lavrova so v Šmartnem pri Litiji odkrili spomenik Davorinu Hostniku, avtorju prvega rusko-slovenskega in slovensko-ruskega slovarja ter druge slovnice ruskega jezika za Slovence. Čeprav je dvojezični slovar z današnjega jezikoslovnega vidika pomanjkljiv, je vendarle edinstven, saj je Hostnik z njim oral ledino in še danes navdušuje z živim in pragmatičnim pristopom, ki želi Slovencu olajšati učenje ruskega jezika in spoznavanje ruske kulture. Gostja oddaje je prof. dr. Aleksandra Derganc z Oddelka za slavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani.
Jezikovne tehnologije: nevronsko strojno prevajanje

Jezikovne tehnologije: nevronsko strojno prevajanje

ARS Jezikovni pogovori, 27. maj ― Digitalizacija jezika deluje tudi v smeri »umetnih novinarjev«, ki bi lahko iz posnetka naredili reportažo Razumevanje jezika je povezano z razumevanjem življenja. Če hoče umetna inteligenca dejansko razumeti zapletenejša besedila, potem mora razumeti kontekste naših konkretnih življenjskih situacij. O tem, kako postaja naša podoba sveta računalniškostrojno vse bolj berljiva, smo se pogovarjali z dr. Simonom Krekom, raziskovalcem v Laboratoriju za umetno inteligenco na Institutu Jožef Stefan, vodjo Centra za jezikovne vire in tehnologije pri Univerzi v Ljubljani.
Biti sodni tolmač

Biti sodni tolmač

ARS Jezikovni pogovori, 24. maj ― Tolmačenje prisluhov varnostno-obveščevalnih služb sodi med najzahtevnejše dejavnosti sodnih tolmačev. Tolmačenje prisluhov varnostno-obveščevalnih služb sodi med najzahtevnejše dejavnosti sodnih tolmačev. V njih se uporablja jezik podzemlja in šifre, s katerimi želijo kriminalne združbe prikriti vsebino sporazumevanja. V nepredvidljivih situacijah se lahko sodni tolmači znajdejo tudi v drugih postopkih, saj redko v celoti vedo, kaj vse jih čaka na sodišču. O naravi njihovega dela v pogovoru z Remzom Skenderovićem, sodnim tolmačem za bosanski, hrvaški, srbski in makedonski jezik. Izhodišče za pogovor je bila njegova knjiga Biti sodni tolmač.
Sardščina – najstarejša hči latinščine

Sardščina – najstarejša hči latinščine

ARS Jezikovni pogovori, 15. maj ― Sardščina je bila prva med romanskimi jeziki, ki se je odcepila od latinščine in stopila na pot samostojnega razvoja. Sardski jezik oziroma limba sarda, kot mu pravijo domačini, prebivalci drugega največjega otoka v Evropi, je samostojen jezik in ne, kot bi lahko kdo zmotno mislil, dialekt italijanščine. Na to, kakšne so specifike sardščine, do kakšnih odkritij pridemo, ko jo primerjamo z drugimi romanskimi jeziki, kaj je o sardščini mislil znameniti Dante, kakšno jezikovno politiko vodi Italija do tega manjšinskega jezika in o stopnji njegove ogroženosti, bomo med drugim skušali odgovoriti v tokratni oddaji. Sardski jezik nam bo predstavila doc. dr. Agata Šega.
Prekmurski jezik med knjižno normo in narečjem

Prekmurski jezik med knjižno normo in narečjem

ARS Jezikovni pogovori, 8. maj ― Kaj dela prekmurščino za več kot le narečje in kako jo razumejo in dojemajo zahodneje od Prekmurja? Prekmurščina je bila do pomladi narodov v 19. stoletju vzporedni knjižni jezik. Verjetno je ta jezikovna zgodovina podlaga samozavesti Prekmurcev, da svoj jezik in narečje »dojemajo zelo čustveno« in so ponosni, »da gučijo« v njem. Kaj dela prekmurščino za več kot le narečje in kako jo razumejo in dojemajo zahodneje od Prekmurja? Gost bo prof. dr. Marko Jesenšek, avtor monografije Prekmurski jezik med knjižno normo in narečjem. Oddaja je del radijskega programa v letu 100-letnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.
Bela knjiga o prevajanju

Bela knjiga o prevajanju

ARS Jezikovni pogovori, 6. maj ― Aprila je v javnost prišla Bela knjiga o prevajanju 2018: premiki na področju prevajanja, tolmačenja, podnaslavljanja in lektoriranja v Sloveniji Aprila je v javnost prišla Bela knjiga o prevajanju 2018: premiki na področju prevajanja, tolmačenja, podnaslavljanja in lektoriranja v Sloveniji. V njej prevajalci in prevajalke, tolmačke in tolmači, lektorji in lektorice ter drugi strokovnjaki predstavljajo stanje na tem področju, ki je sicer izjemno pomembno, vendar pogosto vse bolj zapostavljeno in prezrto. O Beli knjigi o prevajanju ter o problemih, povezanih z delom in položajem prevajalcev, tolmačev in lektorjev se bo Staša Grahek pogovarjala z dr. Barbaro Pregelj, eno od avtoric in glavno urednico Bele knjige o prevajanju, ki jo najdete na tej povezavi.
Mednarodni znanstveni simpozij Poučevanje govora

Mednarodni znanstveni simpozij Poučevanje govora

ARS Jezikovni pogovori, 25. april ― Od komunikacijskih potencialov lutke kot spodbude za učenje govora do orodij nevrolingvističnega programiranja pri poučevanju govora Od komunikacijskih potencialov lutke kot spodbude za učenje govora do orodij nevrolingvističnega programiranja pri poučevanju govora – na akademiji za gledališče, radio, film in televizijo se je končal 4. Mednarodni znanstveni simpozij Poučevanje govora, na katerem so strokovnjaki z različnih področij predstavili izzive, povezane z govornim izražanjem v različnih izobraževalnih ustanovah – od vrtca do univerze. Več v oddaji Jezikovni pogovori. Naši gostji bosta vodji simpozija, prof. dr. Katarina Podbevšek in dr. Nina Žavbi.
Tiskane knjige so še vedno najboljše za poglobljene vsebine

Tiskane knjige so še vedno najboljše za poglobljene vsebine

ARS Jezikovni pogovori, 18. april ― Raziskave z več kot 170.000 udeleženci so pokazale, da bralci dolga neumetnostna besedila razumejo slabše, kadar jih berejo z zaslona Več kot 100 znanstvenikov z vsega sveta je podpisalo Deklaracijo o prihodnosti branja v dobi digitalizacije. »Ena ključnih ugotovitev podpisnikov deklaracije iz Stavangerja je, da bralci besedilo bolj preskakujejo, da precenjujejo svoje znanje in razumevanje ter da se slabše osredotočajo, kadar berejo z zaslona, kot kadar berejo s papirja. Natančen pregled 54-ih raziskav z več kot 170.000 udeleženci je pokazal, da bralci dolga neumetnostna besedila razumejo slabše, kadar jih berejo z zaslona.« O tem, zakaj so tiskane knjige še vedno najboljše za branje poglobljenih vsebin, smo se pred začetkom projekta Noč knjige pogovarjali s profesorjem bibliotekarstva na ljubljanski filozofski fakulteti Mihom Kovačem.
Kaj lahko jezikovne tehnologije olajšajo slepim, slabovidnim in starejšim?

Kaj lahko jezikovne tehnologije olajšajo slepim, slabovidnim in starejšim?

ARS Jezikovni pogovori, 8. april ― Pametne tehnologije naj bi nam v prihodnje olajšale življenje, saj bomo lahko delili govorne ukaze najrazličnejšim napravam Pametne tehnologije naj bi nam v prihodnje olajšale življenje, saj bomo lahko delili govorne ukaze najrazličnejšim napravam. To bo v veliko pomoč tudi slepim in slabovidnim, saj jim ne bo treba iskati stikal ali brskati po zaslonih pametnih naprav. Potrebe po takih tehnologijah pa se bodo večale tudi zaradi hitro starajoče se družbe. Kako daleč je tak razvoj? Kaj vse bi lahko jezikovne tehnologije že danes olajšale slepim in slabovidnim? Kako bo to vplivalo na rabo brajlice? Gost bo Tomaž Wraber, nekdanji predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije.
Jezikovni manevri tujih družb na slovenskih sodiščih

Jezikovni manevri tujih družb na slovenskih sodiščih

ARS Jezikovni pogovori, 8. april ― »Imetniki slovenskih delnic morajo na slovenskem sodišču zagotavljati prevode tujim družbam, ki so jih prišle iztisnit v Slovenijo.« Nekdanji imetniki slovenskih delnic morajo na slovenskem sodišču zagotavljati prevode tujim družbam, ki so jih prišle iztisnit in poslovat v Slovenijo, opozarjajo pri Vseslovenskem združenju malih delničarjev. Ali se mednarodne korporacije z zahtevo po prevodu na slovenskih sodiščih izogibajo tožbi, ali pa gre za uveljavljen postopek, v katerem mora tožnik poskrbeti za prevod v jezik, ki ga tožena stranka razume? O jezikovnih dilemah v konkretnih primerih malih delničarjev smo se pogovarjali s Kristijanom Verbičem, predsednikom Vseslovenskega združenja malih delničarjev, in Miho Kuničem, odvetnikom.
še novic