7. FESTIVAL IZIS: INVAZIJA

7. FESTIVAL IZIS: INVAZIJA

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 1. avgust ― Umetniki: Tilen Sepič, Saša Spačal, Matic Potočnik,Robertina Šebjanič, Aleš Hieng-Zergon, Ida Hiršenfelder, Marko Vivoda, Karlo Hmeljak in Luka Frelih. Razstavišče Monfort Portorož. Festival sodobne umetnosti IZIS že od leta 2013 nadaljuje z začrtano potjo, ki jo je iz obupa nad stanjem podpore sodobni umetnosti v regiji zagnala iniciativa umetnikov in kulturnih producentov, delujočih v slovenski Istri. Letošnja novost jei prva pregledna intermedijska razstava v razstavišču Monfort. Na ogled je 8 intermedijskih del osrednjih slovenskih producentov. Festival spremljajo tudi performansi Alberta Novella, Zavoda Sploh, Luxasa in Gašperja Torkarja, prvega od teh je na otvoritvi festivala izvedla Irena Z. Tomažin, performerka, plesalka in pevka. IZIS #7 - Invazija vsekakor meri in obeležuje novo poglavje v obstoju obstranskega, a vztrajnega festivala. V dosedanjih izvedbah se je s ciljem infiltrirati intermedijsko umetnost na spored prizorišč v slovenski Istri uspešno gibal med omahovanjem in udarništvom, institucionalizacijo in gverilo. Morda mu zato vojaški besednjak tudi pritiče. Skupina umetnikov in kulturnih producentov, ki ga je zagnala, kuje zavezništvo z Obalnimi galerijami Piran in zaseda razstavišče Monfort. Predstavlja dela, ki jih je v zadnjih letih producirala koprska PiNA, in katerih avtorji so tudi člani te iste skupine, hkrati pa program festivala ponuja invaziji del ostalih osrednjih slovenskih producentov intermedijskih del. Invazija, ki jo ob prvi asociaciji povezujemo z vdorom sovražnih sil, nenazadnje temelji na nekaterih še preveč očitnih dejstvih današnjega časa, z nekaterimi od njih v odnos stopa tudi tokratni IZIS. Res je, da je IZIS vdrl v Monfort, kakor je tudi res, da gre za prvo scela intermedijsko pregledno razstavo v njem. Za prikaz umetniške prakse, ki iz tehnološke invazije in najnovejših znanstvenih odkritjih snuje svoja orodja. Nekaj, kar za umetnost na splošno najbrž ni nič posebno novega, a ob soočanju z njenimi bolj klasičnimi oblikam
Mariborčani,se morda prepoznate?

Mariborčani,se morda prepoznate?

Dnevnik, 31. julij ― Ob zaključku retrospektivne razstave fotografinje Zore Plešnar (1925) vabijo v Umetnostni galeriji Maribor k posebni akciji. Mariborčane vabijo, da se prepoznajo na fotografijah, ki jih je avtorica posnela v 80. letih prejšnjega stoletja. Gre za...

KID KIBLA Odprti klic za oblikovalca

KIBLA, 30. julij ― KID KIBLA Odprti klic za oblikovalcaIščemo sodelavca na področju grafičnega oblikovanja, spletnih in AV aplikacij ter priprave za tisk.Obseg del in nalog:- grafično oblikovanje - zasnova celostne grafične podobe, od logotipa, vizitke, kuverte, dopisnega lista, plakata, vabila, letaka, brošure,...

Sacklerjevi prodajali opiate

Dnevnik, 30. julij ― Bogata ameriška družina Sackler je bila pomembna mecenka pariškega Louvra, njihovo ime na ploščici v eni izmed muzejskih dvoran z njihovimi donacijami pa je zdaj prelepljeno. Kot poroča Le Monde, je bilo to posledica protestov pred muzejem....
Sound Explicit 2019

Sound Explicit 2019

Center in Galerija P74, 29. julij ― 2. – 3. 9. 2019 Galerija Jakopič, Slovenska cesta 9, Ljubljana   Sound Explicit je ciklus zvočnih eksperimentalnih dogodkov, ki predstavljajo širok žanrski razpon – od zvočnih raziskav in improvizirane glasbe do eksperimentalnih zvočnih projektov. Zasnovali smo ga v letu 2003, da bi podprli neodvisno raziskovanje in kreativno ustvarjanje na področju sodobnih zvočnih umetnosti.   […]
NINA ČELHAR in MONIKA SLEMC : PODREJANJA

NINA ČELHAR in MONIKA SLEMC : PODREJANJA

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 29. julij ― Na razstavi z naslovom Podrejanja se predstavljata dve mladi umetnici: Nina Čelhar in Monika Slemc. Dve slogovno in likovno zelo različni slikarki, se poglabljata v človeka, razmišljata o njem in o njegovem delovanju v sodobni družbi. O današnjem hitrem načinu življenja, človekovih potrebah, željah, hrepenenju in nuji po odmiku od vsakdanjega živžava. O varnem in energetsko napajajočem zatočišču. Monika Slemc razmišlja o odnosu človek-narava, Nina Čelhar pa o odnosu človek-bivanjska arhitektura. Monika Slemc v naravi črpa navdih in je njeno zatočišče pred burnim in preobremenjenim, toda še vedno enoličnim, vsakdanom. Izhaja iz lastnih posnetkov narave, v glavnem narejenih z mobilnim telefonom, ki jo skoraj vedno spremlja. Dela Monike Slemc gledalcu ne omogočajo sproščujočega pogleda na vrh gore ali mu dajejo občutek nadzora. Difuzno naslikana podoba ga od njih odtujuje, hkrati pa ustvarja občutek gibanja, migetanja. Podoba se izmika, gledalca zmede in mu onemogoča jasen pogled. Monika na platnu upodobi pogled, ki v stvarnosti ni mogoč. Z velikimi formati slik objame gledalca, ga sooči s to pretirano podobo in ga pomanjša. Gledalec je v odnosu do narave tej podrejen, kar nazorno prikaže v delu Blend in. Slemčeva tehnologije ne zavrača, temveč možnosti, ki jih ta ponuja, vključuje in združuje s slikarsko tradicijo. Podrejenosti tehnologiji, občutek, da bomo nekaj zamudili, če ne bomo ves čas pozorni na dogajanje na svojih elektronskih napravah, se Monika skuša rešiti v ciklu JOMO.FOMO.YOLO!. Tu išče svoj lasten likovni izraz, neobremenjena s slogovno in tematsko uvrščenostjo ter institucionalnimi konteksti. V aktu slikanja preprosto uživa in se prepusti. Nina Čelhar pa se v svojih delih posveča sodobni bivanjski arhitekturi, ki jo raziskuje skozi odnose človek-hiša, hiša-narava, narava-človek. Raziskuje odnos, ki ga ima sodoben človek do prostora, v katerem živi; zanima jo, kaj od njega pričakuje in zahteva ter kaj potrebuje. Oseben prostor namreč predstavlja material
Gremo se igrat!

Gremo se igrat!

Neodvisni, 29. julij ― Avtorica Varja Hrvatin se v prispevku loti natančnega popisa generacije najmlajših gledaliških ustvarjalcev v Sloveniji, torej tistega dela ustvarjalcev, ki na novo vstopajo na polje uprizoritvenih umetnosti ter skoznje premišljuje produkcijska razmerja in teren neinstitucionalnega in institucionalnega polja. Hkrati mapira imena (Rok Kravanja, Jan Rozman, Žigan Krajnčan, Gašper Kunšek, Žiga Divjak, Mirjana Medojević, Tjaša Črnigoj, Sandi Jesenik, Nina Ramšak) ter skoznje oriše trenutne trende, poetike in uprizoritvene postopke: "Pogost in priljubljen pojav je preigravanje različnih slogov in žanrov, predvsem pa se pri mnogih poetikah čuti poskus izražanja vsebinske nemoči, skozi surovo fizičnost in neposredno moč telesnosti".
Galerija – Muzej Lendava

Galerija – Muzej Lendava

ARS Likovni odmevi, 29. julij ― O aktualnih razstavah, stalnih zbirkah in kolonijah v pogovoru z direktorjem Dubravkom Baumgartnerjem in kustosom Atillo Pisnjakom. Galerija – Muzej Lendava je vsako leto prizorišče razstave del enega izmed svetovnih velikanov likovne umetnosti, v delovanju zavoda pa vse od njegovih začetkov predstavlja pomembno vlogo tudi mednarodna likovna kolonija Lendava, ki jo na lendavskem gradu pripravljajo od leta 1973. Od leta 2005, ko je Galerija- Muzej uspela pridobiti svojo lastno mobilno livarno, si v okviru omenjene likovne kolonije prizadevajo za ohranjanje starodavne kiparske tehnike odlivanja v bron. Umetnine oziroma male plastike s kolonij so na ogled v podstrešni galeriji. O aktualnih razstavah, stalnih zbirkah in kolonijah sta Lidiji Kosi pripovedovala direktor Galerije – Muzeja Dubravko Baumgartner in tamkajšnji kustos Atilla Pisnjak.
še novic