Umetnost, ki je preživela

Dnevnik, 1. oktober ― V londonski galeriji P21 postavljajo na ogled razstavo z naslovom Cesta skozi Kurdistan (Road through Kurdistan), na kateri bodo razstavili dela 18 kurdskih umetnikov, živečih na ozemlju Iraka, ki tematizirajo tamkajšnjo vsakdanjost, zaznamovano z...

Črno-beli Kranj

Dnevnik, 1. oktober ― Z odprtjem več razstav se je danes začel osrednji del 8. mednarodnega festivala likovnih umetnosti Kranj, ki se bo končal 3. novembra. Na različnih lokacijah se bo predstavilo 126 avtorjev iz 25 držav, in sicer pod krovno temo Črno in belo –...
Fotograf Stojan Kerbler

Fotograf Stojan Kerbler

ARS Likovni odmevi, 1. oktober ― Retrospektiva v Umetnostni galeriji Maribor V Umetnostni galeriji Maribor je odprta retrospektivna razstava del fotografa Stojana Kerblerja, ki so jo pripravili lansko leto v Moderni galeriji v Ljubljani ob umetnikovi osemdesetletnici. Stojan Kerbler, rojen na Ptujski gori, je eden najbolj prepoznavnih slovenskih fotografov, s skoraj 2000 skupinskimi in samostojnimi razstavami in okoli 550 nagradami doma in v tujini tudi eden najuspešnejših. Še vedno ustvarjalen Stojan Kerbler, fotograf samouk z izjemnim znanjem in poznavanjem medija, je ves čas prepleten z izkušnjo domačega okolja. Razstava je pripravljena kronološko z značilnimi, pričevalnimi, tematskimi ciklusi človeških zgodb od fotografij domačinov s Ptujske gore, portretov s Ptujskih ulic, ciklusov Haložanov in Kolin do zadnjega ptujskih Dvorišč, dolga leta je fotografiral ljudi, zdaj se posveča prostoru. Stojan Kerbler je s svojo črno belo fotografijo, pri kateri uporablja le naravno svetlobo in z dodelano kompozicijo in likovno podobo, popolnoma predan fotografskemu mediju. V UGM je na ogled tudi izbor originalnih srebroželatinskih fotografij, kaširanih na iverno ploščo, ki so večinoma nastale v sedemdesetih letih preteklega stoletja in jih je avtor leta 2017 podaril Umetnostni galeriji Maribor. Gostja oddaje bo kustosinja razstave Lara Štrumej, tudi urednica kataloga, za katerega je prispevala obsežno študijo.
VIVIAN XU: THE SILKWORM PROJECT

VIVIAN XU: THE SILKWORM PROJECT

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 1. oktober ― Vivian Xu zadnjih sedem let vsako pomlad goji sviloprejke (Bombyx mori), da bi bolje razumela njihov življenjski cikel, bioritem, vedênje v različnih okoliščinah in specifike posameznih genetskih linij, s katerimi se je do sedaj srečala na različnih koncih sveta (Šanghaj, New York, Berlin ...). Na podlagi opazovanj in neposrednih izkušenj je zasnovala serijo hibridnih bio-strojev, ki omogočajo ustvarjanje samoorganiziranih dvodimenzionalnih in tridimenzionalnih svilenih struktur. Stroji za svilo uporabljajo zaprt sistem povratnih informacij med organskim in umetnim, v katerem biološki material (sviloprejke) skupaj z računalniško podprtim okoljem za zapredanje sviloprejk tvori ekosistem, ki predstavlja avtomatizirano in po svoji naravi avtonomno proizvodnjo svilenih niti. 'Projekt: Sviloprejka' je prvi v seriji del z naslovom 'Trilogija žuželk', s katero umetnica na eni strani preučuje inteligenco, iznajdljivost in ustvarjalni potencial žuželk (sviloprejk, mravelj in čebel), ki izkazujejo specifične lastnosti prostorskega zaznavanja in grajenja bivanjskih oz. zaščitnih okolij, na drugi strani pa jo zanimajo kibernetski sistemi in oblikovanje pametnih strojev ter situacije, ki se zgodijo ob soočenju nepredvidljivih vedenjskih sistemov živih organizmov z mehanskimi ali strojnimi sistemi. Preučevanje zgodovine računalništva in njegovih navezav na tehnologijo tkanja je Vivian spodbudilo k oblikovanju prvega prototipa ('Stroj I: Horizontalno predenje'), sestavljenega iz vertikalnega niza ravnih matrik z elektrodami, preko katerih so električni impulzi nežno stimulirali premikanje sviloprejk, ki so tako zapredali po gostoti neenakomerno dvodimenzionalno svileno strukturo. Pri oblikovanju naslednjega prototipa ('Stroj II: Prostorsko predenje') so Vivian navdihnili eksperimenti Mediated Matter Group iz MIT Media Lab, s katerimi je skupina preizkušala vpliv prostorskih omejitev in variacij na končno obliko zapredanja sviloprejk. Z novim strojem, ki sestoji iz vertikalno posta
Z IGRO DO DEDIŠČINE

Z IGRO DO DEDIŠČINE

Galerija Murska Sobota, 1. oktober ― V Tednu otroka (7. – 11. oktober 2019), ko po slovenskih galerijah in muzejih poteka akcija Z IGRO DO DEDIŠČINE, za vas v Galeriji Murska Sobota pripravljamo naslednje dejavnosti: 7. – 11. oktober: brezplačen obisk in vodstva po razstavi OSAMLJENOSTI za skupine (vrtci, šole, odrasli, družine). Potrebne so najave na 041 782 705; 8. – […]
Mia Paller: Sledi mesta4. – 25. oktober 2019otvoritev: 4....

Mia Paller: Sledi mesta4. – 25. oktober 2019otvoritev: 4....

Hiša kulture v Pivki, 29. september ― Mia Paller: Sledi mesta4. – 25. oktober 2019otvoritev: 4. oktober ob 19hKustosinja razstave: Mojca GrmekMia Paller, slikarka najmlajše generacije, v svojem delu že vseskozi raziskuje sodobno vizualno okolje, ki ga sestavlja kompleksen preplet znakov, slik, besedil in simbolov. Slike in kolaže ustvarja s kombiniranjem raznorodnih elementov iz vizualnega gradiva, pri čemer na eni strani reciklira stranske produkte lastnega ustvarjalnega procesa (zavržene skice, risbe, fragmente besedil), na drugi pa vanje vključuje izrezke iz revij in reprodukcije del drugih umetnikov. V zadnjem času se poleg slikanja ukvarja z analogno fotografijo, v tem okviru pa jo še posebej zanima vmesno polje med risbo in fotografijo (tehnično podobo) ter razkorak med objektivnostjo in subjektivnostjo podobe.Na tokratni razstavi z naslovom Sledi mesta umetnica predstavlja presek svojega ustvarjanja v zadnjem letu. V prvem prostoru so dela na papirju, v katerih kolažira risbo s fotografijami in drugimi izrezki iz revij, to pa predstavlja prvi korak v raziskovanju odnosa med risbo in fotografijo. Osrednji prostor je namenjen predstavitvi projekta Risbaparat, v katerem umetnica združuje fotografski in risarski pristop. Projekt vključuje na eni strani lastnoročno izdelano fotografsko kamero, ki ustvarja podobe, kjer se odtis svetlobnega vzorca prekriva z ročno narejeno risbo, na drugi strani pa serijo podob, ki so nastale na ta način. Nekatere med njimi, ki predstavljajo urbano krajino, je umetnica odtisnila na polprosojni nosilec in jih postavila v prostor tako, da se prekrivajo, kar še dodatno poudarja način nastajanja podob s plastenjem. V zadnjem prostoru predstavlja fotografsko serijo z naslovom Sled, v kateri se osredotoča na praske, odtise, zarise, skratka najrazličnejše sledi, najdene na javnih površinah v mestu. Fotografije so nesorazmerno povečane in predstavljene v obliki tapete, ki se razteza vzdolž celotne stene galerijskega prostora. Sledi uporabe javnega prostora, ki so sicer zanemar
NEZASLIŠANI SVET, KI GA IMAM V GLAVI / THE TREMENDOUS WORLD I HAVE INSIDE MY HEAD

NEZASLIŠANI SVET, KI GA IMAM V GLAVI / THE TREMENDOUS WORLD I HAVE INSIDE MY HEAD

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 29. september ― T. i. metamodernizem kot reakcija na opešani modernizem in postmodernizem je navrgel nekaj novih usmeritev in umetniških praks, ki so v slovenskem prostoru pri ustvarjalcih in spremljevalcih dobile svoj odmev predvsem na področju literature, medtem ko je bil ta pojav v likovni umetnosti manj opažen, čeprav so se v zadnjih dvajsetih letih tudi na področju vizualnih umetnosti zarisali jasni obrisi nove figuralike, ki se ob drugih sočasnih izrazih ozira v smeri t. i. metaromantike, za katero je značilno, da čutnost postavlja pred družbeni in politični kontekst sodobne umetnosti ter sublimno raziskuje pot k novim utopijam (nedosegljive) prihodnosti, končnost sprevrača v neskončnost. Hkrati s prevlado internetnih množičnih medijev so se v zadnjih dvajsetih letih v slikarstvu pojavila tudi na videz anahronistična subjektivna stališča, za katera se je zdelo, da so stvar preteklosti. Negotovost in dvom, povezana z razpravami o avtentičnosti oziroma ponarejenosti virtualne resničnosti, sta botrovala želji po uporabi historičnih modelov, v katerih sta bila subjekt in snovna oblika povezana v organsko celoto. Slikarstvo se je odzvalo na fluidno ‘nematerialnost’ novih, digitalno generiranih podob in povečalo zanimanje za snovne, fizične vidike podobe. Ekspresivnost slikarske poteze s čopičem pomeni povratek k avri slike in k »mitu« t. i. lastnega izraza. Naperjena je proti trivialnosti popularne kulture in spekulativnemu, velikokrat populističnemu odpiranju polja likovne umetnosti na različna interdisciplinarna področja. As a reaction to the exhausted modernism and postmodernism, so-called metamodernism brought some new orientations and artistic practices that found their echo especially on Slovenia’s literary scene, while this phenomenon was less noticeable in the visual arts although this field, in the last twenty years, has also developed clear outlines of the new figuration gravitating, along with other contemporaneous expressions, towards the so-called metaromanticism whos
Arjan Pregl o vizualni umetnosti skozi formo otroške risbe

Arjan Pregl o vizualni umetnosti skozi formo otroške risbe

ARS Likovni odmevi, 28. september ― Razstava v Likovnem salonu Centra sodobnih umetnosti Delo Arjana Pregla, slikarja, grafika, oblikovalca in ilustratorja, lahko za začetek opišemo kot slikarski komentar o slikarstvu. Sledi upodobljena refleksija družbe, pa kdaj politike, a vse to skoraj vedno v humornem tonu. Letos je bil med drugim sodelujoči avtor na skupinski razstavi novejšega slovenskega slikarstva Čas brez nedolžnosti v Moderni galeriji v Ljubljani, zdaj pa v Likovnem salonu Centra sodobnih umetnosti Celje na razstavi z naslovom GUGU GAGA obravnava pomen in namen umetnosti ter vizualne ustvarjalnosti v sodobnem času skozi formo otroške risbe. Ob razstavi, ki bo odprta do 20. oktobra, se je z Arjanom Preglom pogovarjal Žiga Bratoš.
Gozd na nogometnem stadionu

Gozd na nogometnem stadionu

ARS Likovni odmevi, 27. september ― 299 dreves v instalaciji For Forest na celovškem stadionu opozarja na ekološke probleme Kako bo, če bomo nekoč gozd morali opazovati tako, kot danes opazujemo živali v živalskem vrtu? To vprašanje si je z risbo Nenehna privlačnost narave v 70ih zastavil avstrijski umetnik Max Peintner, nenavadni distopični prizor pa se je v začetku septembra preselil v realnost. Švicarski umetnik Klaus Littmann je namreč na stadionu Wörthersee po vzoru Peintnerjeve risbe pripravil megalomansko instalacijo z naslovom For Forest – The Unending Attraction of Nature (Za gozd – Nenehna privlačnost narave). Še do 27. oktobra si obiskovalec stadiona lahko s tribun ogleda 299 dreves, visokih do 15 metrov in starih do 50 let.

Jaka Železnikar: Interaktivalij

KIBLA, 27. september ― Jaka Železnikar: Interaktivalij4. 10.–26. 10. 2019artKIT, odprtje v petek, 4. oktobra 2019Vabljeni na odprtje razstave z naslovom Interaktivalij, ki bo v petek, 4. oktobra 2019, ob 19. uri, v razstavni prostor artKIT na Glavnem trgu 14.Aktualna razstava Jake Železnikarja v artKITu predstavlja osem...
še novic