Nagrada Maji Kastelic

Nagrada Maji Kastelic

Dnevnik, 29. oktober ― Mednarodni Bienale ilustracije Bratislava (BIB) je najpomembnejša razstava izvirnih ilustracij otroške in mladinske literature, ki ga na Slovaškem organizirajo že od leta 1967. Letos sodeluje 49 držav, Slovenijo zastopa petnajst avtorjev. Letošnji...

Literarni zdaj-trk: gostja Cvetka Bevc

KIBLA, 29. oktober ― Literarni zdaj-trk: gostja Cvetka Bevcpogovor vodi Tonja JelenMMC KIBLA, sreda. 30. 10. 2019, ob 19. uriSpoštovani, spoštovane,sklop jesensko-zimskih literarnih večerov Literarni zdaj-trk se vrača v MMC KIBLA.Literarni zdaj-trk, ki ga Društvo za sodobno umetnost X-OP izvaja s partnerji v okviru...

Krajina in spomin / Landscape & Memory

KIBLA, 29. oktober ― Jernej Forbici, Marika VicariKrajina in spomin / Landscape & Memory artKIT, Glavni trg 14, Maribor6. 11.–23. 11. 2019 Vabljeni v artKIT na odprtje razstave z naslovom Krajina in spomin Jerneja Forbicija in Marike Vicari, ki bo v sredo, 6. novembra 2019, ob 19. uri. Razstava bo na ogled do 23....
Prenovljeni MoMA

Prenovljeni MoMA

Dnevnik, 29. oktober ― V New Yorku so minuli teden odprli prenovljeni Muzej moderne umetnosti (MoMA), ki je z dodatnimi 4366 kvadratnimi metri prostorov povečal obseg za tretjino. Zadnja prenova muzeja, ki je bil ustanovljen že leta 1929, se je začela leta 2014, ko je...

Vrnitev slike po 86 letih

Dnevnik, 28. oktober ― Ameriške oblasti so v zbirki newyorškega muzeja Arkell odkrile sliko, ki so jo nacisti leta 1933 v Nemčiji zaplenili judovski družini Mosse. Sliko ameriškega umetnika Garija Melchersa z naslovom Zima so takrat zasegli nemškemu založniku in...

Nagrade Ivane Kobilca

Dnevnik, 28. oktober ― Društvo likovnih umetnikov Ljubljana (DLUL) še do ponedeljka, 4. novembra, zbira predloge kandidatov za nagradi in priznanje Ivane Kobilca v letu 2019. Nagrado Ivane Kobilca za življenjsko delo lahko prejme član ali članica DLUL, starejša od 65...
SINTA WERNER: NEKJE ALI DRUGOD / SOMEWHERE OR OTHER

SINTA WERNER: NEKJE ALI DRUGOD / SOMEWHERE OR OTHER

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 28. oktober ― Berlinska umetnica Sinta Werner v svoji umetniški praksi kot osnovo za svoja dela uporablja arhitekturne elemente prostorov in jim z optičnimi iritacijami dodaja umetniške vsebine. Prostorske intervencije v razgibano ostenje Galerije Vžigalica skušajo dezorientirati percepcijo prostora in elementom odvzeti težnost, da bi se obiskovalec ukvarjal z učinkom gravitacije v prostoru. Skoraj z gotovostjo lahko trdimo, da večina galerij sodobne umetnosti v Sloveniji domuje v starih objektih z oboki, podporniki, statičnimi elementi, nišami, prehodi in okni, ki vplivajo na domala vsako umetniško postavitev in v retrospektivi določajo svojevrsten pogled na slovensko umetniško produkcijo. V dveh t. i. site-specific instalacijah ta avtentična arhitektura razstave ne nastopa le kot izhodišče za umetniško delo, temveč dejansko postane njegov del. Instalacija Obrnjen element je natančna replika zgornje polovice galerije, ki je vertikalno zrcaljena na tla. Skozi podvojitev spodnji dograjeni del privzame negativno obliko, kar ustvarja futuristično eliptično sfero oziroma predoru podobno strukturo, ki spominja na vesoljsko ladjo. Z izgubo funkcionalnosti se arhitektura spremeni v samozadosten element, v negativ skulpture. Podobno kot je obokan cerkveni strop prispodoba svoda med božanskim in zemeljskim svetom, je tudi postavitev namenjena ustvarjanju vmesnega mesta med funkcionalnim resničnim in vizionarskim krajem. Za drugo instalacijo Razdružena podoba je bil posnetek razstavnega prostora obdelan z orodjem za grafično obdelavo Photoshop tako, da je izbrani del prostora obrnjen za 90 stopinj. Orodje za izbiro in obrnjeni segment sta bila nato poustvarjena v treh dimenzijah. "Združi podobo" (Flatten Image) je funkcija v Photoshopu, ki združi različne sloje v en sam sloj ozadja. Orodje, ki bi se imenovalo "Razdruži podobo", pa ne obstaja. Takšno orodje bi lahko razumeli kot razveljavitev funkcije "Združi podobo", na enak način, kot je instalacija razveljavitev združene podobe. Iluzioni
Momentov “avtorski parazitski paralelen projekt” Abonma

Momentov “avtorski parazitski paralelen projekt” Abonma

Neodvisni, 28. oktober ― Tokrat v enem prispevku objavljamo dva zapisa dveh avtoric, ki razmišljata vsaka o enem izmed projekta Abonma mariborske nevladne organizacije s področja neodvisnega gledališča Moment. Maša Radi Buh piše o Abonmaju Micka in Abonmaju Mučenica, ki skupaj z režiserji in igralci_kami iz originalne uprizoritve, ki se je odvila v institucionalnem tratru, reflektirata procese dela in sami uprizoritvi. Zala Dobovšek pa piše o podcastih Abonmaja, ki z ready made formatom neposrednega športnega prenosa v živo komentirajo festivalske predstave: "Izraz igra je le še eden izmed osupljivih fenomenov slovenščine, ki prek jezikovne antropologije nehote in nevede »enači« športno (game) in gledališko (play) igro."
ZDENKO HUZJAN: ZATIŠNA LEGA

ZDENKO HUZJAN: ZATIŠNA LEGA

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 27. oktober ― Ena novejših slik Zdenka Huzjana je naslovljena Nežno vztrajanje. V nekem smislu bi bil lahko tako naslovljen ves njegov opus. Huzjan je v svojem slikarstvu razvil čisto poseben odnos do časa. V nasprotju z danes prevladujočim prilagajanjem trendom, ko je za mnoge umetnike najpomembnejše predvsem to, da bi se zdeli čim sodobnejši, je Huzjanovo slikarstvo zavezano nekemu stanju, ki ni v času, a je tik ob njem; kot da gre za stanje tik pred vstopom v času ali tik po njem. Njegovo slikarstvo se dogaja v času na tak način, da hoče ohranjati stik s tem stanjem. V nekem stanju, ki se lahko zdi otrplo – a to je otrplost stanja, v katerem se dogaja nekaj skrivnostnega. Spominjam se enega svojih prvih pogovor s Huzjanom v njegovem ateljeju pred približno tridesetimi leti. Takrat mi je govoril o drstenju – o tem, kako so takrat ribe v stanju med življenjem in smrtjo. Takrat je slikal bitja, ki jih je imenoval »gnezdilci« – nekaj med zarodki, homunkulusi in živalcami –, ki so bila povezana s tem stanjem. Danes imenuje bitja, ki vznikajo na njegovih slikah, drugače, a gre za stanje, ki je v svojem bistvu isto. Slikar nekaj ohranja, nekaj čuva. (Ena njegovih najlepših slik iz devetdesetih let prejšnjega stoletja ima naslov Varuh sanj.) Pravi: »Vse življenje slikam eno sliko.« Ta slika je zelo zemeljska, a ni od tega sveta. Seveda so njegove današnje slike zelo drugačne kot njegove slike izpred tridesetih let, a vse, kar se je zgodilo med njimi, se je zgodilo s skoraj neopaznimi prehodi, zelo organsko, kot se v času dogajajo spremembe na živem bitju. Morda je ena glavnih lastnosti novejših slik, da so še nežnejše, tišje. V tej nežnosti je tudi melanholija. Včasih na robu joka. Tudi strašna odprtost. Slika Norost vzpostavlja podobo totalno izpostavljenega človeka tako, da se mu glava nežno, v komaj zaznavnem prehodu staplja z ozadjem. Ko se pogovarjam s slikarjem v ateljeju, se spominja osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko so se slikarji v času tako imenovane »nove podobe« navd
Maks Bricelj: Brief Silence8. – 29. november 2019otvoritev: 8....

Maks Bricelj: Brief Silence8. – 29. november 2019otvoritev: 8....

Hiša kulture v Pivki, 27. oktober ― Maks Bricelj: Brief Silence8. – 29. november 2019otvoritev: 8. november ob 19hKustosinja razstave: Mojca GrmekMaks Bricelj je umetnik najmlajše generacije, ki se v slovenskem umetnostnem prostoru šele uveljavlja. Pri ustvarjanju svojih del, ki jih najraje predstavlja v obliki specifičnih prostorskih instalacij, izhaja iz raznorodnega materiala, ki ga nabira in kopiči že vrsto let. Pri tem se osredotoča na predmete, ki jim ni povsem odvzet status uporabnega in/ali vizualno fascinantnega, in jih skozi proces ustvarjanja prekvalificira ali predela v umetniške objekte, ki se kot takšni dokončno vzpostavijo šele z aktivno participacijo gledalca. Objekti gledalca pritegnejo z neskladjem med izvorno uporabno in podeljeno/ustvarjeno estetsko funkcijo, nato ga prevzamejo z zbujanjem nostalgije za (vedno) boljšimi starimi časi in nazadnje zapeljejo v enigmatičnost rokovanja z njimi. Gledalec skozi svojo participacijo, ki sestoji iz celostne čutno-čustvene, miselne in mehanske izkušnje rokovanja z umetniškim delom, raziskuje dinamiko interakcije med subjektom in objektom v materialistično in potrošniško usmerjeni sodobni družbi.  Na tokratni razstavi umetnik predstavlja dela, ki so izvorno povsem vsakdanji uporabni predmeti, kot so denimo brivnik, par loparjev, masažnik za stopala, jedilne paličice, krožna žaga, predelani v umetniške objekte, ki s pomočjo gledalca proizvajajo takšen ali drugačen zvok. Dela so predstavljena v obliki interaktivne instalacije, ki kot ad hoc zasedba objektov in subjektov v galerijskem prostoru ustvarja zvočno krajino, skozi katero pronica taktilnost vsakdana.────────────Maks Bricelj (1991) je leta 2016 diplomiral iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer trenutno zaključuje magistrski študij kiparstva. Svoje delo je predstavil na samostojnih razstavah Pajčevine (Nočna izložba Pešaki, Ljubljana), V Stanju Neustreznega Delovanja (Kino Šiška, Ljubljana) in 1991 (DobraVaga, Ljubljana). Udeležil se je tudi več sku
Božidar Jakac

Božidar Jakac

ARS Likovni odmevi, 26. oktober ― Ob 120. obletnici rojstva in 30. obletnici smrti Ob letošnji 120. obletnici rojstva in 30. obletnici smrti slikarja, grafika, likovnega pedagoga in akademika Božidarja Jakca, bomo ponovili oddajo Likovni odmevi, v kateri se je Irena Majce leta 2009 pogovarjala z dr Andrejem Smrekarjem, ki je sodeloval pri takrat novi postavitvi stalne razstave Jakčevih del v umetniku posvečeni galeriji v Kostanjevici na Krki. Zbirka, ki jo je poklonil rodnemu Novemu mestu obsega 828 del, na stalni postavitvi, ki se ni spreminjala, jih je 105. Razstava predstavlja njegova dela od začetkov na idrijski realki, mladostna dela, nastala v času prve svetovne vojne, dela, nastala v času študija v Pragi, portrete sorodnikov in prijateljev ter pomembnih slovenskih kulturnih delavcev in umetniških ustvarjalcev, poetične motive dolenjske pokrajine, dela, ki odpirajo vpogled v umetnikova potovanja, pa vse do del umetnikovega zrelega in starostnega obdobja. Jakac je bil soustanovitelj, rektor in prvi profesor za risanje in grafiko ljubljanske akademije upodabljajočih umetnosti. Z deli njegove zgodnje dobe ga stroka uvršča med slovenske ekspresioniste, s poznejšimi deli pa v lirični realizem. Jakac, ki se je rodil 16. julija leta 1899 in umrl 12. novembra 1989, je tudi med pionirji slovenskega filma, v črnobeli tehniki je posnel več dokumentarnih vedut Novega mesta in s tem postal tudi prvi slovenski mojster kamere.
še novic