Nakajima napovedujejo novo vinilno izdajo | Novica

13. brat, 10. december ― Velenjski noise rock veterani Nakajima so pred kratkim posneli nov material, ki ga je že moč poslušati na njihovi bandcamp strani. Da ne bo glasba ostala samo v domeni bitov, za 1. april 2018 napovedujejo izid analogne verzije v obliki vinilnega deset inča. Na vinilki bo tudi ena skladba več kot lahko zaenkrat poslušamo. Tako da dajte si datum v opomnik, mi vas bomo pa tudi spomnili s prvoaprilsko novico.      

Žen - Sunčani ljudi | Recenzija

13. brat, 28. november ― Obrobje določa družbeni ritem. V dobi pospešujoče hitrosti, ko je tudi glasba samo še okras vsakdanje bede, se drugačno, zunaj tega ritma, znajde na obrobju. Nič novega sicer. A vseeno je potrebno vedno znova ponavljati, da ne prevlada mišljenje, da je najboljše v ospredju, najslabše pa upravičeno skrito. Čeprav glasbeni sistem ne deluje samo tako, da potiska neprilagojeno na obrobje, temveč tudi zajema na obrobju in le-to prilagodi svojim potrebam. Žen so hrvaški bend, ki deluje po svojem načrtu. Seveda na obrobju, saj je ta rob vedno širši in se bliža 99%, medtem ko 1% polni Stožice in vaške veselice. Kot mnogi pred njimi in verjetno tudi za njimi se le s svojim delom z minimalno podporo tiste neodvisne glasbene industrije, ki je še preživela tehnološke spremembe, uspešno uveljavlja na koncertnih odrih. Seveda ne gre za začetnice. Sunčani ljudi je že tretji album. Glasbeno ostajajo zveste dosedanji usmeritvi, ki črpa iz psihadeličnega popa in rocka, krautrocka, delno tudi shoegazea, čeprav tega spet ni toliko. Prevladujoča zvočna podoba je zasanjanost, dovolj hrupno podkrepljena, da so sanje meglene, prej prijetne kot neprijetne. Sanjavost sicer pogosto pomaga tudi pri izogibanju konfliktnim situacijam v resničnem življenju, po drugi strani pa lahko premaguje stres. Ne glede na namene Žena je splošna ocena albuma, da je konsistenten, v skladu z dosedanjo usmeritvijo benda. Ne morem pa reči, da me je zadel v glavo, mogoče mi vseeno deluje malce predvidljivo. Če se boste s tem albumom prvič srečali z njimi, bo seveda delovalo povsem drugače na vas. Album je izšel tako na zgoščenki kot na vinilu. V živo jih lahko preverite 16.12. na Moonlee festu v Gala Hali na Metelkovi.

Da ne bo prepozno... | Kolumna

13. brat, 28. november ― Nastopijo trenutki, ko si želimo, da bi se vsi ljudje poenotili in razmišljali podobno. Predvsem ko se srečamo s krivicami, nesrečami, ki nas ali druge ljudi doletijo. In za katere upravičeno ali neupravičeno menimo, da bi jih lahko preprečili. Takrat ne moremo razumeti, kako nekateri drugi ne vidijo enako kot mi. In to nam zbuja frustracije. A še toliko bolj nas mora boleti, ko vemo, da vsemu človeštvu, pa tudi velikemu delu žive narave (živali, rastline) grozi usodna nevarnost, pa se skoraj nič ne naredi proti temu, da ne bi “vlak” z vsemi nami drvel v prepad (propad). Tu imam v mislih velike okoljske spremembe, ki se nam dogajajo, in na katere ima človek s svojim načinom gospodarske produkcije in življenja odločilen vpliv. Da človeška družba spreminja naravo moramo sprejeti kot dejstvo, saj nam številni znanstveno merljivi podatki kažejo, kako se podnebne spremembe dogajajo. Še manj dvomov puščajo vidna in otipljiva dejstva, da živalske in rastlinske vrste izumirajo. Krčenje tropskega pragozda za potrebe industrije ali kmetijstva spreminja in krči habitat mnogim vrstam, ki dnevno izumirajo. Podobno uničujoče je onesnaženje morij. Za ilustracijo naj podam zapis Dušana Pluta leta 2014 v delu Ekosocializem ali barbarstvo:“Slovenija z več kot 5 gha na prebivalca za skoraj trikrat presega planetarno in za več kot dvakrat državno raven “dovoljenega” ekološkega odtisa, glede emisij toplogrednih plinov na prebivalca (10 ton ekvivalentov CO, na prebivalca letno) pa za več kot petkrat (1,7 ton). Snovno-energetski tokovi Slovenije (in drugih gospodarsko razvitih držav) bi se do srede 21. stoletja morali zmanjšati za 3-4 krat, da bi se sprostil t.i. okoljski prostor za prepotreben dvig materialnega blagostanja držav v razvoju. Slovenija bi morala v skladu s tem načrtom ob upoštevanju geografskih in drugih svojstvenih potez potrpežljivo in dolgoročno začeti dograjevati potrebne temelje trajnostnega prehoda, najprej na občutljivem in okoljsko-podnebno ključnem energetskem in p

VIVA PUNK! VIVA RŠ! | Novica

13. brat, 19. november ― VIVA PUNK! VIVA RŠ! Tradicionalni vsemetelkovski benefit Letos bo RŠ-benefit tematski. Povod za izbiro teme je samoumeven: obeležujemo 40-obletnico punka na Slovenskem, ki je obenem tudi 40-obletnica punka na Radiu Študent. Vendar to ne pomeni, da želimo biti samo zazrti v preteklost. S pestrim in raznolikim programom skušamo pokazati na aktualnost in živost punka danes. Punk je v prvi vrsti živ v ozko glasbenem smislu: punk scena predstavlja pomemben del sodobnega lokalnega alternativnega dogajanja. Punk je tudi sam povzročil ogromno drugih glasbenih odvodov, četudi tem ne rečemo punk. Punk pa je obenem še kako živ tudi kot širša družbena gesta: vprašanje glede tega, kaj je danes pravi upor, je - ravno zato ker se zdi, da nima pravega in enostavnega odgovora - še kako aktualno.

Predavanje (Pre)misliti Revolucijo: od Francoske do Oktobrske | Novica

13. brat, 4. november ― Klub 13. brat ob stoletnici Oktobrske revolucije v Kulturnem centru Mostovna, Solkan, v petek 17.11.2017 ob 20hpredstavlja predavanje: Mirt Komel - (Pre)misliti Revolucijo: od Francoske do Oktobrske Zdi se, kakor da revolucije v našem času nimajo več potenciala radikalnega spreminjanja družbe, kakršnega so nosile s seboj v preteklosti, saj se vse po vrsti iztekajo bodisi v zgolj uporniške prakse, bodisi v pravne reformacije obstoječega stanja. Toda nemara je poglavitna težava drugje, torej ne na ravni neustreznosti uporniških praks pojmu revolucije, pač pa ravno obratno, v samem pojmu revolucije, ki ne ustreza več današnjim praksam svobode. Predavanje se bo zaradi tega posvetilo zgodovinskemu premiku od Francoske do Oktobrske revolucije, ki sta najmočneje zaznamovali moderne revolucionarne prakse na nivoju ideje in ideala revolucije, vzporedno pa bo sledilo koraku, ki vodi od Hegla do Marxa, ki predstavljata ne samo najbolj eminentna, marveč tudi najbolj jasna misleca revolucije, saj sta vsak s svojo filozofijo postavila nekatere ključne teoretske koordinate modernih revolucionarnih teorij in nam potemtakem lahko služita kot vodilo kako (pre)misliti revolucijo v svojem lastnem času. Mirt Komel, filozof in pisatelj, predavatelj na FDV Univerze v Ljubljani, raziskovalni sodelavec Mirovnega Inštituta, soustanovitelj mednarodnega heglovskega združenja Aufhebung in član Lokalnega odbora Levica Goriška. Predavanje Mirta Komela ob stoletnici Oktobrske revolucije je prvo v seriji predavanj in javnih razprav, ki jih 13. brat pripravlja v sodelovanju s sorodnimi organizacijami. Predavanja bodo odpirala najrazličnejša družbena in politična vprašanja, ki jih je potrebno vedno znova kritično pretehtati.

Damir Avdić - Amerika | Recenzija

13. brat, 23. oktober ― Damir Avdić je konstanta. V času, ko se mnogi sprašujejo, ali ima sploh še smisel snemati albume, kaj šele jih izdati, Damir snema in celo izdaja albume. Ali ni bolje samo objavljati posamezne skladbe na you tubeu in podobnih spletnih platformah in nato igrati v živo? Damir ostaja zvest formatu albuma. In na naslednji album ni bilo potrebno veliko čakati. Besed mu ne zmanjka, kar mu pomaga preseči omejenost minimalistične glasbene podlage električne kitare. Pank trubadur. Hkrati pa tudi mojster odrskega nastopa, tako da kljub dejanski enoličnosti zvoka ohranja pozornost obiskovalca koncerta. Pri njem je gesta ponavljanja ena bistvenih sestavin glasbe. Na novem albumu Amerika, ki ga je začel predstavljati tudi v živo, postajajo skladbe vedno daljše, ne moremo jih omejiti na goli izbruh jeze in na cinično pljuvanje po realnosti bivanja. Kitara uporablja vedno več reverba, tako da se srečamo z grobim psihadeličnim pankom, ki pa še vedno brca in nas ne popelje v zasanjanost. To le ni hepi hipi mjuzik. 10 minut težkih počasnih rifov je daleč od Kalifornije. Prej Detroit, kot je tudi naslov ene od skladb. Damir nam pove to kar že vemo o Ameriki, a na njegov način, ki pusti veliko močnejši vtis kot prebiranje dežurnih kritikov in bičev ameriškega kapitalizma. S kratkimi povedmi zadane bistvo protislovij ameriške celine. Avdićeva poezija, pa tudi proza, sta najboljši argument za ohranjanje skupnega kulturnega prostora v državah nekdanje Jugoslavije, saj poznavanje jezikov s tega območja omogoča uživanje misli in spoznavanje realnosti. Težko si je predstavljati njegovo poezijo v katerem drugem jeziku. Lahko le upamo, da bodo tudi mlajši, ki so se rodili že v samostojni Sloveniji, spoznali te jezike in tako tudi prepoznali bogastvo Damirjeve glasbe, katere jezik je neločljiv in morda celo prevladujoči del. Pri njemu namreč ni glasu brez jezika. In brez njegovega jezika bi morda celo pomislili, da je vse v redu. A nekaj ali nekdo nas mora vedno znova opomniti: "Lako je umrijet

GO Moonlee! Fest 2017 to soboto | Novica

13. brat, 17. oktober ― Oktober je mesec za goriško predstavitev založbe Moonlee. Kot vsako leto bodo izbrani bendi uveljavljene založbe se predstavili na solkanski Mostovni. Letos bo večer precej hrvaško obarvan, saj tako Debeli Precjednik, kot Seine in And Casino prihajajo iz sosednje države. Družbo jim bodo delali lokalni pankerji Sokia. Debeli precjednik ni potrebno ponovno predstavljati, saj gre za že več kot dve desetletji delujoč pank bend iz Osijeka, velikokrat so tudi že nastopili na Goriškem. Seine so nova skupina skupina pri založbi in bodo predstavili svoj prvenec Sno sna. And Casino so tekom svoje kariere nekoliko spremenili ime, izpustili so prvo besedo Cripple, ponudili pa bodo post hc, noise rockovsko godbo.   Več o dogodku na Mostovni.

Slapshot - Back On The Map | Recenzija

13. brat, 24. september ― Bostonska hardkor scena je bila vedno v senci njujorške sosede. Sorazmerno z velikostjo metropol in živahnostjo kulturnega utripa velemest. New York je že od vedno gromozanski talilni lonec, vhod v novi svet iz starega sveta (Evrope), medtem ko je Boston bolj ohranil tradicionalnost priseljencev. Tu je pomembna predvsem velika irska skupnost. Kar pa ne pomeni, da Boston ni dal odlična imena že v 80ih letih. Naj naštejemo samo DYS, Gang Green, SSD, The Freeze in FU's. Slapshot prihajajo iz drugega vala bostonskega hardkora. Značilnost bostonskih hardkor bendov, pa tudi drugje, je bila, da so začeli iskati nov glasbeni izraz v hardrocku ali metalu. Nekako v tem času se pojavijo Slapshot s surovim zvokom, ki pomeni vrnitev h korenimam. Vzeli so hitrost in agresivnost prvotnega hardkora in ga križali z angleškim uličnim pankom, že nekaj let prej poimenovanim Oi! punk. Za razliko od predmestnega bostonskega ambienta ameriškega srednjega razreda so Slapshot postali izraz delavskega razreda. Pevec Choke je bil pred tem tudi v ameriški vojski, kar je bila usoda mnogih delavskih sinov. Če k temu dodamo še tematiko, ki jim je bila zelo blizu, hokej, potem je jasno, da jim je v ospredju tradicionalna zabava okolja, v katerem so odrasli. Da pa le ne bi bili popolnoma tradicionalistični, se zgodi zanimiv upor znotraj zeleno irsko obarvanega mesta. Prevzamejo namreč ideologijo straight edge-a, torej nastopijo proti vsem oblikam kemične odvistnosti, med drugim tudi proti uživanju alkoholnih pijač. Kar je za irskega potomca nepojmljivo, saj brez dobrega Guinnessa ni zabave. S tega vidika so sokrajani Gang Green precej bolj konzervativni, čeprav imajo tudi oni občutek za rušenje tabujev, saj prisegajo na izvorno češko pivo Budweisser. A vrnimo se zopet h glasbi. Močan vpliv Oi! punka naredi komade zelo spevne in s tem tudi nudijo poslušalcu občutek kolektivne moči. Poleg avtorskih komadov pa ponudijo še priredbo angleških pankerjev Cock Sparrer Chip On My Shoulder, da s tem pokažejo

Seine - Sno sna | Recenzija

13. brat, 16. september ― Skoraj leto dni je naša najljubša in seveda domača založba Moonlee počivala. Potem pa nas kot strela z jasnega preseneti nov bend Seine, za katerega moram priznati še nisem slišal ali pa sem ob trajnem presežku podatkov preslišal. Ob informaciji, da je zasedba nastala na pogorišču razpadlih hrvaških Vlasta Popić (prav tako varovanci Moonleeja), je slika že bolj jasna. Album z 10imi komadi nas že na začetku umiri s Fugazi bas linijo in z zasanjanim vokalom. Kar pa ni nič čudnega. Naslov Spavam ne bi mogel biti bolj ustrezen. Tudi nadaljevanje je v podobnih ritmih, ob katerih ne bomo ravno skakali po stropu, bomo pa opazovali deževne kaplje skozi neumita okna. Boljšega časa za izid albuma res ne bi mogli izbrati, vreme je odlično, vlažno in spokojno. Preseneti nas vokal, ki zveni povsem ženstveno in bi nas zlahka preslepil glede svojega spola. Kar naredi celotno glasbo še bolj zunajzemeljsko. Album po eni strani kokerira s folkom, tako da bi lahko slišali celo vpliv Dunje Knebl, po drugi strani pa precej bolj sodoben folk, z začimbo kot je otroška pesem Bubamara, ki prav zaradi svoje posebnosti preseka tok albuma. Sploh ker se nadaljuje z nihilistično Ko, ko vokalist Ivan skoraj dobesedno izbruha vse notranje konflikte. Ko folk malce popusti, nas objame nojzerska atmosfera Puške, tako da lahko tudi privrženci sodobne hrvaške tradicije noise rocka doživijo svoje trenutke sreče. A ne za dolgo, saj Janko predstavlja acapella folk skladbo. Pomanjkanje raznolikosti albumu Sno sna res ne moremo očitati. Odprto uho bo našlo marsikaj, sploh po večkratnem poslušanju. Prav zanimiva mora biti izvedba določenih skladb v živo. Odličen debi.

Joey Cape in druščina v Ljubljani | Novica

13. brat, 13. september ― Joey Cape (Lagwagon, Gimme Gimmes, Scorpios), Zach Quinn (Pears), Brian Wahlstrom (Scorpios) in Donald Spence (Versus the World) se bodo v sklopu evropske turneje zglasili tudi v Ljubljani, v Gala hali. Koncert bo v petek, 22. septembra 2017. Vsi, ki ste feni akustične glasbe ali njihov rock skupin, se boste dogodka zagotovo želeli udeležiti, saj je zabava zagotovljena! Po koncertu sledi zabava drugačne narave, saj bodo na svoj račun prišli vsi rejverji.

Burn - Do or Die | Recenzija

13. brat, 10. september ― Pisalo se je leto 1990, glavni hardkor revival je z ugašanjem Youth of Today šel mimo, nastali so njegovi derivati, ki so iskali širši glasbeni izraz. Založba Revelation je bila sinonim za iskanje novih rešitev v posthardkor svetu. Tako so se v tem svetu pojavili tudi Burn in izdali EP za omenjeno založbo s štirimi komadi. Strukturno bolj razdelani, tudi z nekaj vplivi bolj nojzerske njujorške godbe, so obetali marsikaj. Žal so se kmalu raztepli, delna reinkarnacija je potekala v bendu Orange 9mm, potem pa je vse potihnilo. Burn so se spet pojavili v začetku tisočletja z novim EP-jem. Vse do dandanes ko so se ponovno zbrali in posneli prvi (!) album. Res se dve pesmi pojavijo že na EP-ju iz prejšnjega desetletja, a ostalo je vse novo oz. vsaj ni bilo še posneto in izdano. Do takšnih povratkov smo upravičeno skeptični, zato je potrebno še toliko pozorneje prisluhniti. Pri Burn je sicer zgodba malce drugačna, saj so mi vedno pustili priokus, da so nam dali premalo v posluh. Pač še eden od bendov, ki so obstajali prekratek čas, da bi lahko razvili vse svoje potenciale. Tako da sedaj lahko poslušamo, kaj bi morda nastalo. Vtis je kar soliden, komadi sicer prehajajo od težjih, bolj nojzerskih, metalnih do bolj poskočnih, ki še najbolj spominjajo na hitrejše Bad Brains. Sam album je tako kar poslušljiv in bo vsekakor našel tudi nove poslušalce, ne samo stare nostalgike. Ne morem pa se znebiti vtis, da je vse to prepozno. Od njihovih začetkov je minilo skoraj 30 let, v tem času se je nešteto bendov poigralo s takim zvokom, najprej že takoj v 90ih. Naj pomislim samo na kakšne Deadguy, da o Converge in podobnih sploh ne govorimo. Prinašajo pa k nam zvok New Yorka, ki ga ni več, saj se je tudi samo mesto in s tem tudi scena precej spremenila. Zanimivo bo pa primerjati nov album Quicksand, ki so skoraj istočasno z Burn izdali prvi EP, vendar so potem tudi prišli do dveh odmevnih albumov. O Quicksandih torej kmalu več, do takrat pa že iz radovednosti poslušati Burn.

Seine napoveduje prvenec Sno sna | Novica

13. brat, 9. september ― Zasanjani folk-punk trojec Seine z novim singlom 'Svog' napoveduje svoj prvenec 'Sno sna', ki izide 14. septembra 2017 za domačo založbo Moonlee Records. Seine je projekt Ivana Ščapca, katerega začetki segajo v daljno leto 2007, poln zagon pa je dobil šele, ko je njegov post-punk-noise kolektiv Vlasta Popić prenehal z delovanjem leta 2015. Prvotno kantavtorski projekt se je v tem obdobju razvil v polnokrven bend, kjer Ivana na vokalu in kitari spremljata Dimitrij Mekotanović Petrović (Vlasta Popić, Radost) na bobnih, tolkalih in back vokalih, ter Boško Mijušković (Škrtice, Straight Mickey and the Boyz) na basu. Leta 2016 so nastopili na Nektar Demo Festu v Banja Luki (BIH), kjer so zmagali na največjem bendovskem tekmovanju v regiji, ter si za nagrado priborili snemanje in produkcijo studijskega prvenca. Po februarskem nastopu na festivalu MENT Ljubljana so združili moči z založbo Moonlee Records in rezultat je odličen prvenec 'Sno sna', ki bo luč sveta ugledal naslednji teden. Album 'Sno sna' prinaša samosvojo in neverjetno privlačno kombinacijo zasanjanega kitarskega brenkanja, psihodeličnih basovskih linij in minimalističnih čutečih bobnarskih vzorcev, ki se prepletajo v pesmi ljubezni in hrepenenja.    

Diskografija Life's Blood | Novica

13. brat, 9. september ― Ljubitelji klasičnega njujork hardkora in ostali glasbeni arheologi se bodo gotovo razveselili diskografije benda Life's Blood, ki je deloval ob koncu 80ih let prejšnjega stoletja, v času preporoda hardkor scene v tej metropoli. Kot sopotniki Revelation Records bendov in tudi večjih kot so že bili Sick Of It All so se nato usmerili v povsem drugo, bolj DIY smer. Po razpadu benda so namreč člani benda ustanovili kultne Born Against, politično angažiran bend, ki je bil tudi zraven pri postavitvi scene okrog kluba ABC No Rio, nekakšni alternativi CBGB-ju.    
še novic