Umetniško delo in njegov kontekst

Umetniško delo in njegov kontekst

ARS Ars humana, 5. avgust ― O zmagovalnem filmu filmskega festivala v Pulju Ko avditorij obmolkne. In tišini sledi osem-minutni aplavz. V tokratni oddaji Ars humana predstavljamo zmagovalni film osrednjega hrvaškega filmskega festivala v Pulju – Dnevnik Diane Budisavljević, igrano-dokumentarni film o humanitarki Diani, Zagrebčanki, po rodu Avstrijki, ki je v nacistični Neodvisni državi Hrvaški iz taborišč rešila približno deset tisoč srbskih otrok. Verjetno obstaja več razlag, zakaj umetniško delo v določenem prostoru in času doseže tako močan odziv občinstva. V tokratni Ars humani boste slišali le nekaj iztočnic za razmislek – intervju z režiserko Dano Budisavljević – pripravila ga je Biljana Žikić, odlomke iz zapisa, ki ga je o filmu in odzivu nanj za Jutarnji list zapisala novinarka in pisateljica Slavenka Drakulić, uvodoma pa poročilo, ki ga je o Dnevniku Diane Budisavljević pripravila naša televizijska kolegica, filmska kritičarka Zemira A. Pečovnik
Rojstvo zbirke znotraj gledališča

Rojstvo zbirke znotraj gledališča

ARS Ars humana, 25. julij ― O Knjižnici MGL, ki sodi med najstarejše specializirane teatrološke izdaje v Evropi in svetu Predstavljamo Knjižnico MGL, ki sodi med najstarejše specializirane teatrološke izdaje v Evropi in svetu. Pobudnik zbirke je bil soustanovitelj Mestnega gledališča ljubljanskega in njegov prvi dramaturg, akademik Dušan Moravec. Zbirka se je znotraj gledališča rodila ob idejni in načelni podpori prvih dveh direktorjev MGL, Jožeta Tirana in Ferda Delaka, in če danes naslovi s področja uprizoritvene umetnosti izhajajo v kar nekaj javnih institucijah kot tudi neodvisnih zavodih, ki delujejo na tem področju, so naslovi s področja gledališča in drugih scenskih umetnosti, ki jih je do leta 1966 kot urednik zbirke podpisal Dušan Moravec, orali ledino. Več o zbirki, njenem pomenu nekoč in danes pa v pogovoru z dramaturginjo in sedanjo urednico zbirke Petro Pogorevc. Pogovor smo prepletli z razmisleki o knjigah iz zbirke. Zapise podpisujejo Matej Bogataj, Diana Koloini, Branko Jordan, Saša Pavček, Jaka Smerkolj Simoneti in Zala Dobovšek.
Razvoj človekovih pravic v pravnem redu evropske unije

Razvoj človekovih pravic v pravnem redu evropske unije

ARS Ars humana, 16. julij ― Kako pomemben je za varstvo človekovih pravic njihov zapis? So človekove pravice absolutne? Kako pomemben je za varstvo človekovih pravic njihov zapis? Kako je bil razvoj teh pravic v pravnem redu Evropske unije pogojen s političnimi okoliščinami, v katerih so se razvijale? Bi pristop Evropske unije h Konvenciji za človekove pravice in temeljne svoboščine dodatno okrepil varstvo človekovih pravic v Evropi? To so le nekatera od vprašanj, ki smo jih – na primeru razvoja človekovih pravic v pravnem redu Evropske unije – odprli v tokratni oddaji Ars Humana. Naš gost je bil prof. dr. Matej Accetto, izredni profesor za evropsko pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani in Gulbenkianov profesor na Católica Global School of Law v Lizboni.
V vrtincu totalne perspektive: Jakob Jaša Kenda in Apalaška pot

V vrtincu totalne perspektive: Jakob Jaša Kenda in Apalaška pot

ARS Ars humana, 12. julij ― Letošnji prejemnik nagrade krilata želva Prevajalec, avtor, urednik, doktor literarnih ved Jakob Jaša Kenda je kot prvi Slovenec prehodil znamenito Apalaško pot – 3500 km dolgo divjinsko pot, ki preči 14 ameriških zveznih držav, njen skupni vzpon pa obsega kar 142 km. Podvig je prelil v potopisni roman Apalaška pot: 3500 kilometrov hribov in Amerike, za katerega je prejel nagrado Krilata želva 2019 – vseslovensko književno nagrado za najboljši slovenski potopis preteklega leta. Napeto čtivo nagovarja raznovrsten krog bralcev: od pustolovcev in pohodnikov do tistih, ki so jim bližja sprehajanja po leposlovnih pokrajinah.
Dr. Katja Hrobat Virloget

Dr. Katja Hrobat Virloget

ARS Ars humana, 4. julij ― » Presegati je treba meje struktur, v katerih živimo!« pravi docentka dr. Katja Hrobat Virloget, arheologinja in etnologinja Docentka dr. Katja Hrobat Virloget je diplomirala iz arheologije, iz uporabe ustnega izročila v arheoloških raziskavah in doktorirala iz etnologije s temo mitskega izročila in percepcije prostora in časa v folklori Krasa na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Od leta 2004 do leta 2009, je bila kot mlada raziskovalka/asistentka zaposlena na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Od 2010 pa je zaposlena kot docentka in znanstvena sodelavka na Oddelku za dediščino in Oddelku za antropologijo in kulturne študije Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem ter na programu Dediščinski turizem ter Turistice. Njeno raziskovalno področje je antropologija spomina, dediščina, premiki prebivalstva, antropologija prostora, časa, mitologija in folklora. dr. Katja Hrobat Virloget, je gostja v oddaji Ars humana, njen avtor je Milan Trobič. Iskanje mitskih lokacij s projektnimi sodelavci okrog Rodika ob postavljanju Mitskega parka, Rodik, 2019. foto: Ana Plestenjak. Docentka dr. Katja Hrobat Virloget se od svojega podoktorskega projekta naprej raziskovalno posveča konfliktnim spominom in utišanim dediščinam v multikulturni Istri po premikih prebivalstva po 2. sv. vojni. Na temo utišanih spominov je organizirala več mednarodnih konferenc in panelov. Tako je bila v letih 2014, 2015 v okviru Slovenskega etnološkega društva soorganizatorica okrogle mize in znanstvene konference o nemih glasovih manjšin. Odnos mitskega/folklornega izročila do krajine pa je njena raziskovalna tema vse od diplome naprej, v okviru katere je objavila mednarodno odmeven članek o uporabi ustnega izročila v arheologiji, je so-urednica znanstvene revije Studia mythologica Slavica in sodeluje v projektih s to ali širše etnološko tematiko. Med njenimi zelo pomembnimi izzivi pa je treba omeniti odgovornost za vsebino p
Darko Brlek

Darko Brlek

ARS Ars humana, 28. junij ― Umetniški vodja in direktor festivala Ljubljana o vpetosti festivala v domači in mednarodni prostor Ta največji poletni festival v državi vsako leto gosti vrhunske umetnike svetovnega formata in privabi številne domače in tuje obiskovalce. Ključni so kakovost, izbira programa in izvajalcev. Ali Ljubljana lahko postane Salzburg, Bayreuth ali Verona? O tem, o letošnjem programu in aktualnostim v pogovoru z Darkom Brlekom, ki je na čelu ljubljanskega festivala od leta 1995.
Skupnost kot vezivo družbe

Skupnost kot vezivo družbe

ARS Ars humana, 24. junij ― Se Slovenci še združujemo v skupnosti in ali lahko takšno združevanje krepita umetnost in kultura? Oddaja Ars humana je dan pred praznikom državnosti posvečena pojmu, ki je iz javnega diskurza skoraj izginil – skupnosti. 28 let po nastanku lastne države se zdi, da je skupnost družbeni fenomen iz nekih drugih časov, arhaičen, nekoliko zaprašen, skratka, neustrezen za moderne čase. Temeljna premisa, iz katere izhaja oddaja, je razumevanje skupnosti v njeni pozitivni razsežnosti, ki jo povezujemo s pojmi, kot so solidarnost, humanost, medsebojna pomoč, skrb za drugega, pristna človeška povezanost, skupni cilji, skupna akcija. Vprašanja, ki si jih zastavlja oddaja, so: Ali nekatere osnovne človeške potrebe še vedno zadovoljujemo z združevanjem v skupnosti ali smo postali popolni individualisti? Ali so dobro delujoče skupnosti lepilo družbe? Ter kako kultura in umetnost pripomoreta k nastanku in krepitvi skupnosti? Gostje oddaje so sociologinja, izredna profesorica na Fakulteti za družbene vede Maša Filipovič Hrast, kulturni antropolog in član predsedstva Zveze kulturnih društev Slovenije Tomaž Simetinger in predstavnica Kulturnega društva Prostorož Zala Velkavrh.
O Tonetu Pavčku in njegovi poeziji

O Tonetu Pavčku in njegovi poeziji

ARS Ars humana, 14. junij ― ... pripovedujejo Saša Pavček, Matjaž Kmecl in Edvard Kovač Pred časom je izšla knjiga zbranih pesmi Toneta Pavčka z naslovom Ena sama beseda (uredil jo je Peter Kolšek). Njen izid je spodbuda več, da predvajamo pogovor, nastal leta 2014. Takrat je v knjižni zbirki Kondor izšel obsežen izbor pesmi Toneta Pavčka z značilnim naslovom Eh, srce ti moje ljubljeno in tako so se nekoliko pozneje, 1. decembra tistega leta o priljubljenem pesniku v oddaji Ars humana v živo pogovarjali avtorica spremne besede k zadnji Pavčkovi zbirki Angeli Saša Pavček, urednik Kondorjevega izbora akademik Matjaž Kmecl in esejist Edvard Kovač, v oddajo pa je uvrščeno tudi nekaj Pavčkovih pesmi v njegovi srčni in strastni interpretaciji. Vabljeni k poslušanju.    
Šamanizem, svečeništvo, zdravljenje, vedeževanje

Šamanizem, svečeništvo, zdravljenje, vedeževanje

ARS Ars humana, 10. junij ― Posebnosti prostora magično – religioznih svetov v Mezoameriki Šamanizem, prastara tradicija, ki skupaj z duhovi povezuje človeka in naravo, iz česar nastaja harmonična celota, združuje stara znanja in spiritualne tehnike. Mogoče je reči, da gre za najstarejšo filozofijo, psihologijo, magijo, religijo in medicino, ki črpa praspomina arhaičnih, tradicionalnih ljudstev. V sibirskem prostoru ekstaza igra zelo pomembno vlogo pri religiozni izkušnji, ko šaman v transu, v spremenjenem  stanju zavest stopi v stik s svetom duhov, potuje onkraj in se vrne nazaj, vendar pa bi denimo verske izvedence, vedeževalce in obreden terapevte, ki so jih antropologi proučevali v Mezoameriki težko imenovali za šamane, religioznega sibirskega fenomena namreč ni mogoče enostavno primerjati z ameriškimi tlemi. V oddaji, v kateri bo sodeloval tudi dr. Aleš Črnič s Fakultete za družbene vede, Magda Tušar gosti dr. Mojco Terčelj s Primorske univerze, ki je veliko terenskih raziskav opravila med Indijanci Soke in Maji v Chiapasu in na Jukatanu v Mehiki, zato dobro pozna magično – religiozne svetove in religiozno – terapevtske prakse tamkajšnjih ljudstev. Posameznik tam sicer lahko dobi moč zdravljenja in vedeževanja neposredno od nadnaravnih bitij preko sanj, videnj in obsedenosti z duhovi, kot pravi Terčeljeva, vendar tamkajšnjih šamanskih praks ne moremo obravnavati kot samostojen fenomen, saj je šamanizem zelo prepleten s svečeništvom.
Nāgārjuna in njegovi Temeljni verzi o srednji poti

Nāgārjuna in njegovi Temeljni verzi o srednji poti

ARS Ars humana, 31. maj ― Ob prevodu temeljnega dela budističnega filozofa V knjižni zbirki KUD Logos je kot petinšestdeseta knjiga izšlo delo Temeljni verzi o srednji poti indijskega filozofa Nāgārjune. Delo so poslovenili Ana Bajželj, Sebastjan Vörös in Gašper Kvartič, spremno besedo sta napisala prvoomenjena prevajalca. V spremni besedi sta orisala osnove Budovega nauka, nato Nāgārjunovo življenje in nekatere najpomembnejše elemente njegove »filozofije praznine«, ki sta jo tudi interpretirala z naslonitvijo na francoskega zgodovinarja filozofije Pierra Hadota – ta poudarja, da moramo filozofska »besedila vpeti v živeto prakso, iz katere izhajajo.« Več o Nāgārjuni in bivanjsko-idejnem ozadju njegovih Temeljnih verzov o srednji poti bosta v oddaji Ars humana povedala dr. Nina Petek in dr. Sebastjan Vörös, slišali pa bomo tudi izjavo dr. Ane Bajželj.
Danilo Breščak

Danilo Breščak

ARS Ars humana, 22. maj ― Steletovo nagrado za življenjsko delo je dobil novomeški arheolog Danilo Breščak, dolgoletni direktor novomeškega Zavoda za varstvo kulturne dediščine. V Narodnem muzeju v Ljubljani so 6. maja letos razglasili Steletove nagrajence, dobitnike najvišjih nagrad na področju varovanja in ohranjanja kulturne dediščine. Steletovo nagrado za življenjsko delo je dobil novomeški arheolog Danilo Breščak, dolgoletni direktor novomeškega Zavoda za varstvo kulturne dediščine in pozneje novomeške območne enote slovenskega zavoda, ki je pomembno vplival na razvoj konservatorske stroke na Slovenskem. Komisija Konservatorskega društva Slovenije je ob podelitvi Steletove nagrade za življenjsko delo o njem med drugim zapisala: »Aktivno je sodeloval z vsemi kulturnimi ustanovami v regiji in s strokovnimi zavodi v državi ter hkrati omogočal pogoje za delo številnim mlajšim sodelavcem in stanovskim kolegom. Svojo podjetnost je izkazal s pridobitvijo novih prostorov za zavod na gradu Grm in z vzpostavitvijo skupne arheološke restavratorske delavnice. Poglobil je dobro strokovno sodelovanje z Dolenjskim muzejem v Novem mestu in postopoma okrepil povezave z Inštitutom za arheologijo ZRC SAZU, z Narodnim muzejem Slovenije in z več tujimi ustanovami, ki delujejo na področju varstva premične (in nepremične) kulturne dediščine. Kot spoštovan strokovnjak je bil imenovan v številne strokovne in delovne skupine v okviru dejavnosti Vlade RS, Ministrstva za kulturo in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.« Danilo Breščak bo gost v oddaji ARS Humana, njen avtor je Milan Trobič. Sodelavca, dr. Iva Mikl Curk in Danilo Breščak na Beletovem vrtu v Novem mestu, 1974. foto: Arhiv Dolenjskega muzeja Novo mesto.   Ob ogledu izkopavanj gomile na Medvedjeku, poleti 1980. Od leve proti desni stojijo: dr. Mitja Brodar, prof. dr. Stane Gabrovec, dr. Peter Petru in Danilo Breščak, 1980. foto: Borut Križ   Gomila 1 na Medvedjeku, leta 1980. foto: Borut Križ.   Izkopav
Zvočno sobivanje čebel in človeka

Zvočno sobivanje čebel in človeka

ARS Ars humana, 16. maj ― Ob svetovnem dnevu čebel Ali bi se ob svetovnem dnevu čebel ob vseh škodljivih dejavnostih in snoveh, ki so proizvod človeške dejavnosti, morali vprašati tudi, kako je s hrupom, ki ga proizvaja človek. Čeprav je dolgo veljalo, da čebele ne slišijo, danes vemo, da čebele zvok zaznavajo. A tisto, kar je optimalno za človeka, ni nujno optimalno za čebele. O zvočnem sobivanju čebele in človeka v pogovoru z dr. Tomijem Trilarjem in dr. Jankom Božičem.
Doktor Glas – že stoletje eden najbolj razvpitih švedskih romanov

Doktor Glas – že stoletje eden najbolj razvpitih švedskih romanov

ARS Ars humana, 13. maj ― »Zdravnik mora biti bodisi človekoljub bodisi častihlepnež.« Doktor Glas, roman švedskega ustvarjalca Hjalmarja Söderberga, je eden prvih modernih švedskih romanov, v katerem ni moralnega vrednotenja. Izšel je med novembrom in decembrom leta 1905, ob koncu tega leta pa je knjiga doživela že ponatis. Danes, dobrih 100 let pozneje, Doktor Glas velja za enega najslavnejših in najbolj razvpitih švedskih romanov 20. stoletja. V slovenščino ga je prevedla dr. Nada Grošelj, ki ga v oddaji podrobneje predstavi, predvajani pa bodo tudi odlomki iz knjige.
Načini ustvarjanja in zaznavanja zvoka med živalmi

Načini ustvarjanja in zaznavanja zvoka med živalmi

ARS Ars humana, 6. maj ― Kako glasen je človeškemu ušesu neslišen svet? Ljudje s prostim ušesom slišimo omejen del zvokov, ki jih ustvarja živalski svet. Zelo glasno pa je tudi v tistem delu spektra, ki ga ne slišimo. Nas zvoki, ki jih ne zaznavamo, vendarle nekako zaznamujejo ali gredo mimo nas? Nas živali, ki se oglašajo na nam neslišnih frekvencah, slišijo? Gost oddaje, v kateri bomo govorili o načinih ustvarjanja in zaznavanja zvoka med živalmi, bo dr. Tomi Trilar, vodja Kustodiata za nevretenčarje pri Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Z njim se bosta pogovarjali Tina Kozin in Saška Rakef.
Peter Krečič o Plečniku

Peter Krečič o Plečniku

ARS Ars humana, 26. april ― Živeti za popolnost. Ali poznate popolnejši umetniški credo in boljši podnaslov za Plečnikovo biografijo? Dr. Peter Krečič se je podpisal pod vrsto znanstvenih in poljudnoznanstvenih delo o našem največjem arhitektu Jožetu Plečniku, s knjigo Plečnik. Živeti za popolnost pa se je preskusil še v žanru biografije. Bralka in bralec knjige tako spoznata Plečnika ne le po njegovih kreacijah, ampak tudi kot osebnost. Več o umetniku, geniju, ki je ustvaril enega izmed najbolj prepoznavnih opusov v slovenski in svetovni umetnosti 20. stoletja, je avtor biografije povedal v oddaji Ars humana, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju.
še novic