Lutkovno gledališče Maribor in Lutkovno gledališče Ljubljana v sezoni 2019/2020

Lutkovno gledališče Maribor in Lutkovno gledališče Ljubljana v sezoni 2019/2020

ARS Oder, 6. julij ― Lutkovno in medžanrsko gledališče za najmlajše, mlade in odrasle gledalce V današnjem Odru nadaljujemo in sklepamo niz treh oddaj, v katerih predstavljamo prihodnjo sezono v slovenskih gledaliških inštitucijah. Danes predstavljamo dve lutkovni gledališči, to sta Lutkovno gledališče Ljubljana in Lutkovno gledališče Maribor. Vabimo vas k poslušanju!
Interaktivno ulično gledališče

Interaktivno ulično gledališče

ARS Oder, 4. julij ― Kako ustvariti gledališko situacijo v javnem prostoru, katerega uporaba ima v vsakdanjem življenju drugačen namen? Vida Cerkvenik Bren je gledališka režiserka mlajše srednje generacije, ki jo je po končanem študiju in nekaj izkušnjah dela v gledaliških inštitucijah zanimal predvsem gledališki prostor, ki bi omogočal bolj neposreden stik med gledališkimi ustvarjalci in gledalci. S soustvarjalci so ustanovili KUD Ljud, skupino, ki se je pred dobrim desetletjem podala na pot iskanja oblik neposredne komunikacije in interakcije v obliki gledališkega dogodka, na ulicah, trgih, v čakalnicah, na letališčih in drugje. Svoje izkušnje z interaktivnim uličnim gledališčem je Vida Cerkvenik Bren, strnila v knjigi Why don’t we do it on the road – Zakaj ne bi tega naredili na ulici, osebni vodič po interaktivnem uličnem gledališču. Procesi, postopki, odnosi med ustvarjalci in občinstvom, ter posamezni performerski in uprizoritveni načini so v knjigi natančno opisani, razdelani in utemeljeni in knjiga je hkrati priročnik za ustvarjalce in gledalce. Več o vsebinah  v pogovoru z Vido Cerkvenik Bren ter Gregom Močivnikom, performerjem, ki v kolektivu Ljud sodeluje od začetka. Vabljeni k poslušanju!
Slovensko mladinsko gledališče o državi

Slovensko mladinsko gledališče o državi

ARS Oder, 26. junij ― Damjana Černe o tem, kako živeti v državi in o njenih predstavah v gledališču V Slovenskem mladinskem gledališču je nedavno tega nastala predstava z naslovom država, ki se opira na Platonovo sedmo knjigo Države in filozofovo prispodobo o votlini, sencah ter videzu resnice, analogije starogrškemu besedilu pa utvarjata tudi 20. in 21, stoletje, po padcu Berlinskega zidu se je namreč kot nesporen družbeni red uveljavil neoliberalni kapitalizem, ki korespondira z oblikami vladavini večine držav in državnih tvorb, kot je EU. Sredi tega pa smo ljudje, v krizi zaupanja, dvomeči v brezčasno ideologijo, ki se razteza v prihodnost. Na pogovor o zdajšnjosti v spominih, osebnem odnosu do gledališčenja zgodovinskega in političnega, se je, v odsotnosti drugih ustvarjalcev predstave, odzvala igralka Damjana Černe, ki je že večkrat upodabljala like v podobnih dramskih vsebinah.
O (komorni) operi 20. in 21. stoletja

O (komorni) operi 20. in 21. stoletja

ARS Oder, 18. junij ― V dialogu s sopranistko in predsednico Slovenskega komornega glasbenega gledališča Katjo Konvalinka O pretočnosti uprizoritvenih prostorov, žanrski raznovrstnosti slovenske glasbene umetnosti, uprizarjanju del slovenskih skladateljev, pa tudi o režiji sodobne opere, vključevanju mladih ustvarjalcev in razvijanju vsebin, ki so relativna novost v operni produkciji, se bo s Katjo Konvalinka v živo pogovarjala Saška Rakef.
Slovenska predstavitve na 14. Praškem kvadrienalu

Slovenska predstavitve na 14. Praškem kvadrienalu

ARS Oder, 10. junij ― Od prejšnjega četrtka v češki prestolnici poteka 14. Praški kvadrienale scenskega oblikovanja in prostora Od prejšnjega četrtka v češki prestolnici poteka 14. Praški kvadrienale scenskega oblikovanja in prostora, edinstven mednarodni dogodek, ki raziskuje področja scenografije, kostumografije in gledališke arhitekture. Gre za manifestiacijo, s katero deset dni živi vsa Praga, saj poleg osrednjega programa nacionalnih predstavitev v sekciji Države in regije, kvadrienale ponuja širok razpon umetniških dogodkov, site-specific projektov, pogovornih formatov in predstavitev študentskih dosežkov. Slovenija na kvadrienalu sodeluje sedmič. Instalacijo z naslovom Ukrivljen prostor je s sodelavci pripravila Barbara Novakovič Kolenc, ki je izbrala tudi sodelujoče avtorske projekte. V oddaji Oder vas vabimo, da prisluhnete pogovoru z Barbaro Novakovič Kolenc, posebno pozornost pa je pritegnilo tudi prostorsko in grafično oblikovanje slovenske predstavitve na Praškem kvadrienalu, več o tem pa bosta povedala arhitektka Vladka Ljubanović in oblikovalec Matjaž Wenzel. Vabimo vas k poslušanju!
Stoletje Hlapcev

Stoletje Hlapcev

ARS Oder, 4. junij ― »Cankarjevi liki so še vedno živi in zanimivi za vsakega igralca, ki se z njimi sreča.« 31. maja 1909 so v Slovenskem gledališču v Trstu krstno uprizorili dramo Ivana Cankarja Hlapci. Na dan stote obletnice je Slovenski gledališki inštitut izdal zbornik z naslovom Stoletje Hlapcev, zbirko razprav, pogledov na različne uprizoritvene vidike in režijskih zapisov. Namen publikacije je osvetliti zgodovino uprizarjanja Hlapcev, ki so poleg Cankarjeve komedije Za narodov Blagor njegovo najbolj pogosto uprizarjano dramsko delo. Knjigo otvarja prispevek Roka Andresa, z naslovom Sto let kritiške recepcije Cankarjevih Hlapcev, in to je tema današnje oddaje, v kateri se bomo z Rokom Andresom pogovarjali, pogovoru po dodali odlomke iz njegove študije. Vabimo vas k poslušanju!
Neskončne možnosti kamišibaja

Neskončne možnosti kamišibaja

ARS Oder, 27. maj ― Kamišibaj, vizualno pripovedna oblika gledališča, posebna umetniška govorica, je z estetiko in tehniko združevanja slike in besede, poleg Japonske, osvojila domala ves svet Kamišibaj, vizualno pripovedna oblika gledališča, posebna umetniška govorica, je z estetiko in tehniko združevanja slike in besede, poleg Japonske, osvojila domala ves svet, čeprav zgodbe, ki jih pripoveduje kamišibajkar, tečejo skozi majhen, lesen oder in so predstave navadno namenjene manjšim skupinam gledalcev. O  tej komorni, interaktivni in minimalistični obliki lutkovnega gledališča tokrat v Odru – oddaji o sočasnem gledališču, v kateri bo gostja Jelena Sitar,  ki je nedavno pri založbi Aristej izdala knjigo Umetnost kamišibaja. Z njo se bo pogovarjala Magda Tušar.
Igralec Uroš Kaurin

Igralec Uroš Kaurin

ARS Oder, 20. maj ― »Vprašanje je Kako nekaj naredimo. To loči eno gledališče od drugega, ne tema.« Ljubljanska, slovenska in svetovna publika se Uroša Kaurina spomni po njegovih vlogah v predstavah Oliverja Frljića v Slovenskem mladinskem gledališču, kjer je bil zaposlen slabo desetletje in ki še danes z velikim uspehom gostujejo po vseh celinah. Za vlogo v predstavi Preklet naj bo izdajalec svoje domovine, je prejel Borštnikovo nagrado za mladega igralca. Njegovi nepozabni stvaritvi sta tudi koncertni performans Tonight I celebrate, v režiji Bojana Jablanovca in predstavi Heroj 1.0 in 2.0, ki ju je soustvaril z Vitom Weisom. Borštnikovo nagrado za igro je prejel tudi na lanskem Borštnikovem srečanju, za vlogo v predstavi Heroj 2.0 – Predstava vseh predstav. Več o teh vlogah in o prihodnosti, ki jo od začetka te sezone tke v Mariboru, kot član ansambla Lutkovnega gledališča Maribor, pa v pogovoru z Urošem Kaurinom. Vabimo vas k poslušanju!
De facto (pojdi s seboj)

De facto (pojdi s seboj)

ARS Oder, 13. maj ― Koncertni performans Novo sodelovanje, nov duet, ki ga plesalka in koreografinja Leja Jurišić tokrat ustvarja s skladateljem in multiinstrumentalistom Milkom Lazarjem, je z naslovom De facto (pojdi s seboj), zaživel na odru Linhartove dvorane Cankarjevega doma. Odrsko sobivanje dveh izrazitih umetniških individualistov prinaša odkrivanje nepredvidljive izrazne potence, kjer na presečišču giba in zvoka vznika predstava, ki jo avtorja povzemata kot iskanje sledi do resnice sodobnega človeka. Več v pogovoru z Lejo Jurišić in Milkom Lazarjem, vabimo vas k poslušanju!
Prestopi / Crossings

Prestopi / Crossings

ARS Oder, 6. maj ― 4. mednarodni festival neodvisnih uprizoritvenih umetnosti // Prestopi – Prestopi brez strahu Sodobno neodvisno gledališče, ki ga predstavljajo v letošnji izvedbi festivala, je odprto, ustvarjalno, vključujoče in brezkompromisno, s posebnim poudarkom na družbenopolitičnem kontekstu, v katerem je nastalo ali ki ga z vsebino nagovarja. Predstave bi lahko opisali kot zabavne, politične ali estetske, vendar so mnogo več. Program, ki ga sestavljajo predstave iz Palestine, Češke, Izraela, Portugalske in Slovenije, bo občinstvo spodbudil k novim premislekom, mnenjem in pogledom. Poslanstvo festivala – razvijati neodvisno gledališče – je pravzaprav posledica želje po odprti, vključujoči in solidarni družbi, družbi brez predsodkov in strahu. Festival Prestopi bo v Mariboru potekal med 11. in 18. majem. V oddaji Oder ga bosta predstavila Uroš Kaurin in Zoran Petrovič.
22. Pripovedovalski festival

22. Pripovedovalski festival

ARS Oder, 29. april ― Pogovor s Špelo Frlic, programsko vodjo Pripovedovalskega festivala v Ljubljani Od 22. do 31. marca je na odrih Cankarjevega doma, Vodnikove domačije v Šiški in drugod potekal 22. Pripovedovalski festival, ki ima med tovrstnimi festivali v Evropi enega najdaljših stažev. Tudi letos je ponudil širok nabor vsebin, tako pripovedovalske dogodke – med drugim prvič pripovedovalsko ekskurzijo v Rezijo – kot delavnice in dogodke spletene okrog razumevanja, kaj vse je (lahko) pripovedovanje. Letos je festival drugič potekal pod programskim vodstvom Špele Frlic. Ta je za oddajo Oder spregovorila o snovanju festivalskih dogodkov in izbiri nastopajočih, o produkcijski plati in odzivih, o sodelovanjih in partnerstvih, ki jih festival ustvarja, o kontinuiteti in novostih, ter o razmišljanjih pred in občutenjih po festivalu.
Ivana Djilas

Ivana Djilas

ARS Oder, 22. april ― Ivana Djilas v različnih gledaliških formah in medijih jezika, velikokrat najde točke družbene samoumevnosti in indiferentnosti, diskriminacije in ignorance Ivana Djilas v različnih gledaliških formah in medijih jezika, velikokrat najde točke družbene samoumevnosti in indiferentnosti, diskriminacije in ignorance, ki jih potem prenaša v polje gledališča, v katerem jih kritično obravnava ter pokaže na posledice utrjevanja predsodkov, stereotipov in na ležerno brezbrižnost ter škodljivo neodločnost pri reševanju težkih problemov. Ker kot režiserka velikokrat vstopa v svet najmlajših, se teh predstav loteva še z večjim premislekom in skrbnostjo.
Ana Obreza, prejemnica nagrade za najboljšega mladega dramatika na 49. Tednu slovenske drame

Ana Obreza, prejemnica nagrade za najboljšega mladega dramatika na 49. Tednu slovenske drame

ARS Oder, 15. april ― Ustvarjalnost ni ustreznost, sprejemljivost, perfektnost predvidenega »Dramsko besedilo Iskalci zlata v svoji eklektičnosti, zgoščenosti prizorov, širokem naboru motivov, preskokih, nepričakovanih povezavah, v privzdignjenem, na trenutke deklamacijskem  jeziku v ozadju skriva natančno strukturo parov, ki si tiho postavljajo eno in isto vprašanje. In zdi se, da na Driadino vprašanje »Kaj je zlato?« kljub ›pravilnemu‹ odgovoru, ki ga poda Herakles, lahko sami iščemo  še drugačen odgovor,« je v strokovni utemeljitvi nagrade za najboljšega mladega dramatika na 49. Tednu slovenske drame zapisala žirija. O Iskalcih zlata, ki so – kot jih opredeli žirija za podelitev nagrade – iskalci odnosa, nedosegljivega in neuresničljivega in o iskateljstvu – človeškem in umetniškem – se je z Ano Obreza pogovarjala Saška Rakef.
Kostumografinja Bjanka Adžić Ursulov /2/

Kostumografinja Bjanka Adžić Ursulov /2/

ARS Oder, 8. april ― Letošnja Prešernova nagrajenka o visokih etičnih standardih v gledališčih po Evropi, o naravnih tekstilnih in drugih materialih za izdelavo kostumov, kot so: tekoča guma, les, sladkorna pena in smetana. V prvem delu pogovora Bjanka Adžić Ursulov pripoveduje predvsem o svojem študentskem obdobju, o umetniškem utripu 70.ih in 80-ih let minulega stoletja v Beogradu in širše po Jugoslaviji ter o njej vselej vznemirljivih dramatikih Shakespearju in Čehovu. V tej oddaji pa se pogovor vrti okoli njenih bogatih strokovnih izkušenj, o materialih, ki jih uporablja pri svojem drznem umetniškem delu, bodisi tekstilne bodisi druge narave, kot so na primer les, tekoča guma, sladkorna pena ali smetana.
Kostumografinja Bjanka Adžić Ursulov /1/

Kostumografinja Bjanka Adžić Ursulov /1/

ARS Oder, 1. april ― Letošnja Prešernova nagrajenka o umetniškem utripu v 70-ih in 80-ih letih minulega stoletja, o Shakespearju in Čehovu ter tekoči gumi, sladkorni peni in smetani kot materialih za kostume. Sedmi in osmi februar sta mimo, slovesnosti ob Slovenskem kulturnem prazniku tudi, zdaj gledališčniki praznujejo na Tednu slovenske drame. Preden pa se posvetimo temam, ki jih prinaša ta festival, se še enkrat spomnimo na letošnjo Prešernovo nagrajenko, kostumografinjo Bjanko Adžić Ursulov. Krajši pogovor z umetnico smo že slišali v naših prazničnih oddajah, danes in prihodnji teden pa vas vabimo, drage poslušalke in poslušalci, k poslušanju integralnega pogovora o bogati umetniški poti Bjanke Adžić Ursulov. Prvi del najinega pogovora zajema študentsko obdobje, vstope na odre v bivši Jugoslaviji, v Sloveniji in tujini, umetnica pa pripoveduje tudi o različnih uprizoritvah njej ljubih dramatikov Shakespearja in Čehova. Prihodnji teden bomo poslušali pripoved o njenih bogatih strokovnih izkušnjah, o materialih, ki jih uporablja pri svojem drznem umetniškem delu, bodisi so to tekstilne bodisi druge narave, kakršen je les, tekoča guma, sladkorna pena ali smetana.
še novic